27. avg. 2015

Raspberry Pi

Raspberry Pi 2 Model B

"Malina Pi" je poceni računalnik v velikosti kreditne kartice, ki potrebuje še TV (kot ZX Spectrum) ali računalniški monitor ter standardno tipkovnico in miško. Ta majhna naprava omogoča ljudem vseh starosti, da raziskujejo računalništvo in se naučijo programirati v jezikih, kot sta Scratch in Python. Računalnik je sposoben narediti vse, kar bi pričakovali od navadnega namiznega računalnika, od brskanja po internetu in predvajanja HD posnetkov, izdelave preglednic, urejanja besedil, do igranja iger.

Še več, Raspberry Pi ima sposobnost, da komunicira z zunanjim svetom in se uporablja v najrazličnejših digitalnih projektih, od izdelave glasbenih naprav, detektorjev za vremenske postaje, do ptičjih hišic z  infrardečo kamero s povezavo na Twitter.

Več o Raspberry Pi (v angl.)

Tehnične specifikacije so:
900MHz quad-core ARM Cortex-A7 CPU
1GB RAM
4 USB ports
40 GPIO pins
Full HDMI port
Ethernet port
Combined 3.5mm audio jack and composite video
Camera interface (CSI)
Display interface (DSI)
Micro SD card slot
VideoCore IV 3D graphics core

Kaj bi predlagali za prvi projekt?

21. mar. 2015

Zakaj nisem član nobene stranke?

Pred časom sem po nekaj letih iskanja našel stranko, ki je imela program odlično usklajen z mojim svetovnim nazorom in poklicem. Na prvo mesto je postavljala problematiko avtorskega prava, česar druge stranke sploh niso omenjale.
Všeč mi je bilo, da so se člani zavzemali za nov političen prostor in nov, ustvarjalen in pragmatičen slog političnega delovanja. V izjavah v javnosti so člani večkrat poudarili, da se zavzemajo za strokovne in znanstvene podlage.
Pritegnilo me je seveda tudi zavzemanje za transparentnost, deljenje in zasebnost. To so vse primarne dileme, s katerimi se ukvarja moja stroka, knjižničarstvo.
Zelo sem bil vesel tudi tega, da so se člani stranke odločili, da ne bodo napadali drugih strank. Stranka se ni vmešavala v debate, če se tematika ni neposredno dotikala njenega programa.

Spremembe


Opazil sem, da je bilo vodstvu sporočeno, da bo stranka razširjala nekakšna "dejstva" o določeni tematiki, ki pa sploh ni bila del programa. Ker sem že na prvi pogled videl, da so "dejstva" pravzaprav samo floskule, sem na to takoj opozoril. Nato pa sem na sestanek stranke povabil še uglednega predstavnika stroke, da je predstavil svoje utemeljene argumente. Ti so bili mnogo bolj prepričljivi, a se seveda niso ujemali z argumenti stranke. Domneval sem, da ima o tematiki izkušnje še kdo v stranki in pričakoval nadaljnje debate na to temo. Želel sem slišati tudi argumente katerih drugih strokovnjakov na tem področju. Organizirane razprave pa žal nikoli ni bilo, čeprav sem vodstvo stranke na to pozival večkrat, na različne načine. Ker ni bilo razprave, sem mislil, da se stranka v tematiko ne bo vmešavala. Če pa že, sem pričakoval, da bo stranka pripravila kakovostne, razumljive in strokovne argumente. Nimam težav s tem, da stranka sprejme stališča, ki jih jaz ne podpiram, vendar naj bodo resna. Tudi če se ne bom strinjal z njimi, jim pač ne bom nasprotoval.

Stranka pa se je nato kar naenkrat, brez opozorila, celo "pridružila" neki peticiji, ki je podpirala le eno stran. Opozoril sem, da je to neprimerno in da bi lahko stranka člane k podpisu le pozivala.
Na tribuni neke druge stranke je član vodstva stranke podal dvomljive izjave brez virov, ki so se začele razširjati kot "argumenti stroke". Dvomi v "argumente", ki sem jih izrazil interno, pa se niso ovrgli v debati, ampak se se le dosledno ignorirali. Tudi argumenti strokovnjaka, ki so sicer jasno napisani v dokumentih stranke, so se kar ignorirali. Še več, stranka je začela lagati, da se stroka ni oglasila. Člani stranke pa sploh nismo dobili priložnosti slišati kakšnega utemeljenega stališča predstavnikov teh strok.
Stranka je tako vso energijo vložila v neko problematiko, ki - in to je najhuje - sploh ni omenjena v njenem programu!

Zadnja vprašljiva poteza pa je bila, da je vodstvo stranka spet brez kakršnekoli razprave v članstvu objavilo PR sporočilo, v katerem je podprla aktualnega ministra v vladi, čeprav je bil osumljen neprimerne uporabe vojaških varnostno obveščevalnih služb! Če bi stranka sledila zgledu sorodnih strank v tujini, bi morala poudariti nevmešavanje politike v varnostne službe in posledično ogrožanje zasebnosti državljanov, torej ravno obratno!

Težava


Stranka zdaj brezpogojno podpira idejo le ene, jasno profilirane politične strani. Argumentov nasprotnega kroga stranka sploh ne omenja (niti ovrže jih ne). Promovira absurdne, nestrokovne, dvomljive in populistične izjave brez resnih virov. Argumente "nasprotne" strani označuje kot floskule. Izkušnje in znanje članov ignorira. Napada druge stranke glede njihovih mnenj.
Rezultati tega se že kažejo tudi v medijih. Pojavljati so se začeli neposredni komentarji strokovnjakov: "Vsi, ki to zagovarjate, kar nekaj nakladate" in novinarjev: "Primerjava z dejstvi kaže, da v njegovih besedah komaj najdemo kak kanček resnice." Torej se dogaja to, česar sem se najbolj bal!

Težava niti ni v tej eni specifični problematiki. Težava je v tem, da je bilo stranki (in drugim) vsiljenih nekaj na hitro in slabo pripravljenih "dejstev", (ki se niso preverili v debati s strokovnjaki) in se zdaj dosledno uporabljajo v komunikaciji z javnostmi. O tematiki se ne organizira nobene razprave, niti interne.

Znašel sem se v enaki situaciji kot dr. Žiga Turk: "Ugotovil sem, da sposobnosti za politiko – predvsem za prerivanje, komolčenje, uveljavljanje svoje volje, za reči eno in narediti drugo … – nimam. Tega ne znam.".


Rešitev


Delovanje te stranke je popolnoma enako vsem ostalim strankam - cilj opravičuje sredstva. Prepričan sem, da ni nobenega vrhovnega razlagalca, kaj je "dobro" za Slovenijo. Neodgovorno je omogočati le eni strani, da se sliši njihova mnenja. Z utišanjem druge strani je dosti lažje zagovarjati tudi polpametne ideje (povzeto po dr. Žiga Turk).

Vseeno pa verjamem, da obstajajo boljše poti. Kvalitetne rešitve se lahko oblikuje le ob soočenju različnih idej. Upam, da bo stranka kmalu organizirala dobre, široko zastopane (vsaj interne) razprave. Tudi lokalna organizacija jim manjka!

Javna podpora stranke ministru, ki je osumljen zlorabe vojaških varnostno-obveščevalnih služb pa me je dokončno prisilila, da sem izstopil iz stranke. Ne v mojem imenu! Moja mnenja o aktualnih političnih zadevah bom odslej pisal na tem blogu. Upam na kakšno kvalitetno debato v komentarjih.

(posodobljeno 2. 4. 2015 - manjši slogovni popravki)

20. mar. 2015

Ključ do prihodnosti 3/3

Prvi del | Drugi del

Prispevek je objavljen v treh delih. Pišem o "argumentih" proti prodaji TS, za katere se mi zdi, da so neprimerni, zavajajoči in napačni. prvem sem pisal, da se deleži lastništva države v evropskih telekomih zmanjšujejo. Predlog, da bi infrastrukturo izločili, je težko izvedljiv in v bistvu škodljiv. V razvitih državah infrastrukture ne gradi izključno samo največji operater z večinskim lastniškim deležem države, ampak predvsem infrastrukturna podjetja, lokalne skupnosti in ponudniki storitev. TS zaradi varovanja konkurence tudi ne more in ne sme imeti prednosti pri pridobivanju sredstev iz proračuna ne glede na lastništvo.

V drugem delu sem pisal o ovirah za razvoj komunikacijske infrastrukture, navidezni družbeni odgovornosti TS, zaposlenih, varnosti podatkov ter varovanju kritične infrastrukture. 

V zadnjem delu zaključujem pregled "argumentov". Predstavil bom nekaj mojih pogledov na nadaljni razvoj telekomunikacij v Sloveniji. Prosim vas, da v komentarjih predstavite še vaše poglede.



Primerjava z drugimi


Vsaka primerjava z drugimi državami JV Evrope je precej težka in celo neprimerna, saj se je prodaja telekomov tam dogajala v drugačnem času in stanje telekomunikacij pred prodajo in zdaj je zelo različno. Konkurence pri fiksnih priključkih tam sploh ni. Regulator trga ne deluje. Tudi zgodovinsko gledano je bilo mnogo manj vlaganj in razvoja telekomunikacij. Posledice finančne krize pa so še večje kot pri nas. Ne gre prezreti dejstva, da je npr. Hrvaška za infrastrukturo zaradi svojih zemljepisnih značilnosti bistveno zahtevnejša od Slovenije. Pokrivanje glede na gostoto prebivalstva je zahtevno, saj so telefonski kabli tam v povprečju dvakrat daljši kot v Sloveniji. Hrvaški telekom je določene dejavnosti tudi izločil iz skupine, kar pomeni, da vseh delavcev ni odpustil, ampak so delavci le zamenjali delodajalca.
Strah o prenosu razvoja v matično podjetje pri zasebnih naložbenih skladih seveda odpade, primer pa je tudi Lek, ki po prodaji na veliko investira, tudi v razvojna središča.


Ekonomija


Kaj pa kupnina? Ni najpomembnejša, a je še vedno pomembna. Ne glede na lastnika, če bo TS želel dobiček, bo prisiljen vlagati v osnovno infrastrukturo.
Kupnina nikoli ni bila pomemben dejavnik pri odločanju slovenskih politikov glede privatizacije nasploh ali privatizacije posameznih podjetij. Kupnina je vedno služila zgolj kot kvazi-strokovni argument, zakaj (še) ni pravi čas za privatizacijo. V dobrih časih se ni splačalo prodajati, ker naj bi bil donos od »naložb države« v posamezna podjetja previsok glede na ceno zadolževanja na trgu, v slabih časih pa naj bi bila kupnina tako nizka, da se sploh ne splača prodajati. Tipičen primer Kavelj 22.
...
Privatizacija državnih podjetij bo imela široke pozitivne posledice, pa čeprav bo kupnina v mnogih primerih zanikrna. Mnoge med njimi so na prvi pogled nevidne, njihovi učinki se pokaželo šele čez čas. Tako kot na nasprotni strani škodljiv vpliv nacionalnega interesa, ki nas je pripeljal v to nezavidljivo situacijo.
 (Jože P. Damijan, 2013)
Zagotovo je kupnina prenizka, a drugi problemi so še bolj pereči. Ob primerni ceni, upoštevaje ostale ekonomske parametre, je privatizaciji težko nasprotovati. Po mojem mnenju bi bilo dobro, da se državno lastništvo v TS vsaj približa povprečju v drugih državah EU. Prodaja tujcu je trenutno edina možna prodaja, razen če bi šli v prodajo malim delničarjem. Zasebni naložbeni skladi so morda boljša izbira kupca kot strateški partnerji.


Ključ do prihodnosti 


Nadaljnji razvoj telekomunikacij in infrastrukture v Sloveniji je torej mogoč le s konkurenco, regulacijo, pobudami lokalnih skupnosti in javnimi sredstvi za gradnjo na podeželju. Vprašanje, ki si ga moramo pri tem zastavljati pa je: "Kako bo država omejila težave regulatornih organov (AKOS) ter vpliv interesnih skupin, ki zmanjšujejo učinkovitost in uspešnost delovanja TS?"
    Pozivam, da preberete čim več različnih strokovnih in znanstvenih informacij iz obeh strani glede privatizacije in se sami odločite na podlagi dejstev. Ne pustite, da namesto vas odločajo nekateri, ki samo nabirajo poceni politične točke in s cilji opravičujejo sredstva.
    Privatizaciji nasprotujejo predvsem vplivne interesne skupine. Sindikati se bojijo izgube delovnih mest in nižanja pravic zaposlenih, domači dobavitelji izgube poslov, akademski lobi izgube virov financiranja za svetovalne in razvojne projekte in številne organizacije izgube sponzorskih sredstev. (Dušan Caf, 2014)
    Zgornji razloge za strah je omogočila le korupcija. Če bi obstajala prava konkurenca, bi bili odgovori jasni: delovna mesta sposobnim, posle učinkovitim in tistim z nižjimi cenami, svetovalne projekte na svetovne razpise, sponzorska mesta pa na lokalne razpise. Po mojem mnenju so torej "argumenti" proti prodaji vsaj polovice TS zelo neprimerni, zavajajoči in napačni!

    Dodatne povezave


    Še nekaj zanimivih povezav, ki jih je vredno pozorno in v celoti prebrati: Ne obstaja samo en model privatizacije (Dušan Caf, Delo, 2014)
    Ideologija in ekonomika razlogov prodaje Telekoma (Boris Vezjak, blog, 2015)
    Aktualni cenik nacionalnega interesa (Blaž Vodopivec, Finance, 2015)
    Telekom je treba prodati (Jože P. Damijan, blog, 2008)
    Telekom na razprodaji (Jože P. Damijan, blog, 2009)
    Podrobno: Telekom Slovenije - kronski dragulj ali gnilo jajce? (Matej Šmid, Monitor, november 2007)
    Kako se zlagati v vsakem stavku (Marko Pavlišič, Portal plus, 2014)
    Avtogoli Luka Meseca (Goran Novković, Portal plus, 2015)

    19. mar. 2015

    Ključ do prihodnosti 2/3

    Prvi del | Tretji del

    Prispevek bo objavljen v treh delih. Pišem o "argumentih" proti prodaji državnega dela TS (Telekom Slovenije), za katere se mi zdi, da so neprimerni, zavajajoči in napačni. 

    V prvem sem pisal, da se deleži lastništva države v evropskih telekomih zmanjšujejo. Predlog, da bi infrastrukturo izločili, je težko izvedljiv in v bistvu škodljiv. V razvitih državah infrastrukture ne gradi izključno samo največji operater z večinskim lastniškim deležem države, ampak predvsem infrastrukturna podjetja, lokalne skupnosti in ponudniki storitev. TS zaradi varovanja konkurence tudi ne more in ne sme imeti prednosti pri pridobivanju sredstev iz proračuna ne glede na lastništvo.

    V tem delu pišem o ovirah za razvoj komunikacijske infrastrukture, navidezni družbeni odgovornosti TS, zaposlenih, varnosti podatkov ter varovanju kritične infrastrukture. 



    Kaj je glavna ovira za razvoj komunikacijske infrastrukture v Sloveniji?


    Država že zdaj ne more/sme kar ukazati TS, kje in kako naj investirajo, saj gre za običajno zasebno podjetje. Posebne zaveze o zagotavljanju dostopa le določenim prebivalcem pa so v nasprotju z evropsko zakonodajo o državnih pomočeh. Prav tako država težko zahteva stroškovno učinkovitost naložb. Ne pozabimo na sporne, a politično všečne naložbe v nove dejavnosti (Planet TV).

    Glavna ovira za razvoj infrastrukture v Sloveniji je večinsko državno lastništvo TS!

    Gradnje in posodabljanja infrastrukture TS v zadnjih 10 letih sploh ni bilo. Moderna dostopovna omrežja (xDSL) namreč potrebujejo centrale bližje prebivalstvu, centrale pa postajajo premajhne za vse uporabnike. Za optiko se potrebuje novo opremo. Takšnih vlaganj v zadnjih letih ni bilo, bil je le kratek in precej nespreten odgovor konkurenci.

    Stanje TS infrastrukture ni najboljše. Od izločitve GVO iz TS (njihovega poročila o omrežju ni v zaključnem poročilu TS - zato se je tudi izločil) se varčuje na vsakem koraku izgradnje kanalizacij in kablovja. Jaški se zaradi varčevanja delajo z betonom, ki prepušča vodo in se ob vsakem nalivu kabli namakajo v vodi. Kablovje je staro tudi več kot 60 let in na njih se najdejo naprave, ki še slabijo prenos (afera "varovalke", ki jih je TS začeti odstranjevati leta 2006, šele po pritisku agencije).

    Kakšna je točno vloga TS pri doseganju razvojnih ciljev? Po zadnjem poročilu o razvoju trga elektronskih komunikacij ima TS le 35,4 % tržni delež operaterjev fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta.


    Družbena odgovornost


    TS ni v nobenem pogledu družbeno odgovoren. Sredstva se trošijo za politično všečna sponzorstva, nekatera področja pa se zanemarjajo, saj ne prinašajo političnega vpliva. Ste se vprašali, koliko politikov hodi na športna tekmovanja v tujino brezplačno, na račun TS? Na koliko odločitev sodišč je vplivalo državno lastništvo? Dober argument za privatizacijo je prekinitev tesnih povezav s politiko, regulatorji in sodišči. Posebej je treba predstaviti škodljive dobaviteljske pogodbe. Vpletenost politike v TS so večje, kot si lahko navadni državljan sploh predstavlja. Iz podjetja se črpajo desetine milijonov evrov, ki se vračajo v politiko ali stekajo v žepe vplivnih posameznikov in lobistov. S privatizacijo bi se ti tokovi zmanjšali in bi se dobiček krepko povečal. To vse lahko preseka samo tuji lastnik.

    Opazil sem, da, ko se argumente smiselno in argumentirano zavrne, "strokovnjaki" takoj najdejo kakšne nove. In tako jih predstavili že kar nekaj. Poglejmo si še nekaj manj pogostih, ki pa pomagajo k iluziji "velikega števila strokovnih argumentov".


    Zaposleni


    Vprašanja o ohranjanju delovnih mest so tudi sporna. TS je že sam nekaj časa nazaj zaradi optimizacije poslovanja napovedal znatno krčenje števila zaposlenih. Absolutno število zaposlenih ne more biti kazalnik uspešnosti podjetja. TS ima po nekaterih ocenah vsaj 1000 preveč zaposlenih glede na rezultate primerljivih operaterjev. Morebitna nezakonita odpuščanja (kot se je dogajalo v nekaterih drugih telekomih) pa odpravlja sodstvo in jih preprečuje nadzor, nikakor pa ne lastniški delež.


    Varnost podatkov


    Zaradi razkritij Snowdena vemo za vohunjenje državnih institucij. Je res smiselno, da bi se zavzemali za ohranitev infrastrukture v državni lasti zaradi zagotavljanja varnosti osebnih in državnih podatkov? Nadzor in prestrezanje komunikacij (zakonito ali nezakonito) ureja zakonodaja, nikakor pa ne lastništvo infrastrukture.


    Varovanje kritične infrastrukture


    Tudi varovanje kritične infrastrukture države (v to je, po zakonodaji, vključen del infrastrukture TS - nikakor ne vsa!) ni odvisno od odstotka državnega lastništva. Kdorkoli bo lastnik, vsak bo moral spoštovati zakonodajo. Če je infrastruktura uradno razglašena za kritično, potem ni nobene razlike med obveznostmi domačega ali tujega lastnika.
    Naj omenim še zadnji primer. Izjemno neprimerno je, da se politika neposredno vmešava v "analizo prodaje", še posebej, če to dela s pomočjo vojaških varnostno-obveščevalnih služb! Za to ni opravičila. V normalnih državah je za tako analizo dovolj skupina analitikov na ministrstvu.


    Soline


    Ali bodo tuji lastniki kar odnesli soline? Zakaj ima TS soline sploh v lasti?!


    V zadnjem delu zaključujem pregled "argumentov", ki jih nekateri uporabljajo proti prodaji državnega dela TS. Predstavil bom nekaj mojih pogledov na nadaljnji razvoj telekomunikacij v Sloveniji.



    Dodatne povezave


    Ne obstaja samo en model privatizacije (Dušan Caf, Delo, 2014)
    Ideologija in ekonomika razlogov prodaje Telekoma (Boris Vezjak, blog, 2015)
    Aktualni cenik nacionalnega interesa (Blaž Vodopivec, Finance, 2015)
    Telekom je treba prodati (Jože P. Damijan, blog, 2008)
    Telekom na razprodaji (Jože P. Damijan, blog, 2009)
    Podrobno: Telekom Slovenije - kronski dragulj ali gnilo jajce? (Matej Šmid, Monitor, november 2007)
    Kako se zlagati v vsakem stavku (Marko Pavlišič, Portal plus, 2014)
    Avtogoli Luka Meseca (Goran Novković, Portal plus, 2015)

    18. mar. 2015

    Ključ do prihodnosti 1/3

    Drugi del | Tretji del


    Nisem goreč podpornik privatizacije, a ji hkrati tudi ne nasprotujem. Menim, da bo pomagala pri spremembi oblike upravljanja podjetij, ki je danes v Sloveniji popolnoma neprimerna. Skrajni čas je, da si priznamo, da je državno upravljanje s podjetji privedlo do osebnega ali sistemskega prilaščanja sredstev. Zato slovenska državna podjetja niso in ne poslujejo učinkovito. Kako pa bo v prihodnosti, pa je odvisno tudi od privatizacije.

    Zelo se zanimam za trg telekomunikacij v Sloveniji. Država prodaja svoj 75,58 % delež telekomunikacijskega operaterja Telekom Slovenije (TS). To se napoveduje že 8 let, od leta 2007. Zadnje mesece pa se je pojavilo veliko novih "argumentov" proti prodaji. Večina je nesporno prvenstveno politično-ideoloških. (Boris Vezjak, blog, 2015). Nekaj pa jih podajajo tudi "strokovnjaki" vplivnih interesnih skupin.

    Poglejmo torej bolj podrobno nekaj teh "argumentov" proti prodaji in poskusimo ugotoviti, kako dobri so.

    Lastniški deleži države v telekomih


    Večina držav zmanjšuje svoje lastniške deleže v telekomih. Velika Britanija je privatizirala svoj telekom kot prva v Evropi že leta 1984. Nato je sledila privatizacija nemškega (31,7 %: 14.3% neposredno, 17,4% preko banke KfW), francoskega (27 %), italijanskega in španskega telekoma. Svoje telekome je kmalu za tem vsaj delno privatizirala večina članic EU. Slovenija je ena zelo redkih (5 od 28) držav v EU, ki je ohranila več kot polovični lastniški delež (72,38 %). Tudi norveška vlada je napovedala zmanjšanje iz 54 % na največ 34 %. Švicarska konfederacija je leta 2013 svoj delež v Swisscomu zmanjšala s 56,8 na 51,2 odstotka in ga bo zelo verjetno še zmanjševala.

    Izločitev infrastrukture


    Pojavili so se predlogi, da telekomunikacijsko infrastrukturo izločimo (in ne prodamo), enako kot pri energetiki. Zelo drago je graditi vzporedno cestno ali železniško omrežje. Prav tako energetsko. Na drugi strani pa je bistveno ceneje graditi telekomunikacijsko infrastrukturo. Kable lahko polagamo ob vsaki infrastrukturi in to je zelo poceni. Drag je edino razvod do hiš.

    V energetskem omrežju trgovci ne potrebujejo nobene infrastrukture. Oni kupujejo in prodajajo — so pravi trgovci. Pri storitvah v telekomunikacijah pa je drugače. Ponudniki brez infrastrukture nimajo trga.

    Predlog, da bi komunikacijsko infrastrukturo TS izločili in tako "ohranili", je težko izvedljiv in škodljiv (Dušan Caf, Delo, 2014). V Italiji delajo na ločitvi že 13 let, pa še vedno ni končana. Gre za dolgotrajne, zelo drage in pravno izjemno zapletene postopke.

    Država ne more preprosto ukazati, naj se infrastruktura loči. TS ni nekakšna javna institucija (zavod), ampak je pravno popolnoma navadno podjetje oz. delniška družba d. d. (podobno, kot je Telemach d. d.). Regulator (pri nas je to AKOS, ki je neodvisen organ, ki ureja in nadzira trg elektronskih komunikacij - tega ne dela država neposredno!) sicer lahko ukaže razdelitev podjetja od infrastrukture samo v primeru, če se dokazano dela škoda.

    Ločitev pa ima lahko tudi zelo negativne posledice. Na Novi Zelandiji je bila cena izgradnje omrežja pod državnim podjetjem celo desetkrat višja kot prej.

    Pojavi se tudi vprašanje, koliko je sploh vreden operater, ki nima v lasti nobene infrastrukture. Kdo bi takšnega sploh kupil? Mislim, da je v tem primeru bolj smiselno priti na trg s popolnoma novim operaterjem (primer Amis).

    Glede na dolgotrajne postopke morebitne ločitve, pa je vprašanje tudi, kdaj točno bi se potem to zgodilo? Čez 10 let? Več?

    Kdo gradi infrastrukturo?


    V Sloveniji imamo na srečo nekaj podjetij, ki imajo v lasti telekomunikacijsko infrastrukturo. Ljudje sploh ne vedo, kdo je lastnik Telemacha, a se njegov tržni delež kar naprej krepi (z 19,7 % je na drugem mestu po tržnem deležu operaterjev fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta, TS je na prvem mestu s 35,1 %) - lastnik pa sploh ni slovenski, ampak je globalni naložbeni sklad. Infrastruktura TS je torej le ena od mnogih. Če jo imamo za nekaj boljšega, posebnega, uničujemo prosti trg in zavračamo konkurenčnost!

    Nadaljnji razvoj omrežja zagotavlja le konkurenčno okolje. Telekomunikacijsko infrastrukturo v razvitem, dobro reguliranem in konkurenčnem okolju torej gradijo različne organizacije:
    • operaterji (Telemach, Simobil, ...),
    • druga infrastrukturna podjetja (ELES, DARS, ...),
    • lokalne skupnosti (pri nas GOŠO ni v lasti lokalnih skupnosti),
    • ponudniki storitev (Google Fiber).
    Pri pridobivanju sredstev iz državnega proračuna je dajanje prednosti podjetju z večinskim lastniškim deležem države nesprejemljivo in nezakonito. Tudi, če se ne proda, TS nikoli ne more imeti prednosti pri doseganju razvojnih ciljev države. Večjo vlogo morajo prevzeti tudi lokalne skupnosti, ki so sedaj pogosto tarče plenilskih omrežij, povezanih s TS, ki tako celo zavira razvoj v teh okoljih. V pretekli finančni perspektivi so lokalne skupnosti namreč zamudile priložnost za izgradnjo optičnih omrežij ob prenovi komunalne infrastrukture. Ponekod so lokalne skupnosti celo odvračali od naložb v telekomunikacijsko infrastrukturo. TS je prepričeval lokalne skupnosti, da naj prepustijo gradnjo omrežja njemu, čeprav bi lahko ob prenovi kanalizacije za majhen denar sami polagali kable in upravljanje predali lokalni komunali. Izvajali so se tudi razpisi na katerih so zmagovala znana podjetja, npr. GVO (hčerinska družba TS) in Iskratel (glavni dobavitelj opreme TS), TS pa sedaj kar sam sedaj narekuje pogoje najema svoji konkurenci.

    Nadaljevanje v drugem delu.

    Dodatne povezave


    Nekaj zanimivih povezav, ki jih je vredno pozorno in v celoti prebrati:
    Nekaj strokovne literature na temo privatizacije:

    16. dec. 2014

    JS Bin

    Že nekaj časa sem iskal spletni urejevalnik HTML, na katerem lahko dela več ljudi hkrati in se rezultat - spletna stran prikazuje zraven v živo.
    Po testiranju sem prišel do zaenkrat najboljše rešitve:


    JS Bin

    1. dec. 2014

    Neonacisti zraven tudi pri malem nogometu

    Če mi je bil logotip prve nogometne lige sumljiv, se pri malem nogometu sploh ne trudijo prikriti neonacističnih povezav.
    Malonogometno Združenje Slovenije v logotipu uporablja kar več neonacističnih simbolov.
    Žalostno je, da temu nihče ne nasprotuje.

    26. nov. 2014

    jQuery Cycle vtičnik

    Če potrebujete na majhnem prostoru na spletni strani predstaviti veliko informacij, lahko uporabite naslednje:
    http://jquery.malsup.com/cycle/

    Rezultat:

    Všeč mi je!

    24. jun. 2014

    Piratska stranka Slovenije - kandidat za volitve v Državni zbor

    Odločil sem se, da na volitvah v Državni zbor kandidiram kot član Piratske stranke Slovenije, ki zagovarja evolucijo politike, transparentnost, deljenje in zasebnost. Če je tudi tebi dovolj dosedanje politike, izberi drugačno prihodnost! Glasuj za Pirate! Kandidiram v 4. volilni enoti, volilni okraj 2 (Ribnica) in 4 (Litija) pod številko 11.
    Kdo smo pirati?
    Pirati smo politično gibanje nastalo iz upora proti poskusom pretiranega nadzora in regulacije interneta. Namenoma smo si nadeli ime, ki stigmatizira kopiranje avtorskih del in se uporablja kot sredstvo v boju za kriminalizacijo kopiranja. S tem pirati želimo na provokativen način izzvati politično debato, razkriti interese in pokazati na nevzdržnost stališč založniškega lobija.
    Za kaj se zavzemamo?
    Pirati se v prvi vrsti zavzemamo za ohranjanje temeljnih človeških pravic in svoboščin, ki so že obstajale pred pojavom interneta oz. digitalnih tehnologij. Med njimi je najbolj notorična pravica do kopiranja avtorskih del za osebno (nekomercialno) uporabo. Bolj splošno gre piratom za pravico do zasebnosti, nedotakljivost zasebnega prostora in zasebne komunikacije, ter za svobodo govora. Med pirati obstaja soglasje, da je na celotnem področju ti. intelektualne lastnine potrebna temeljita reforma.
    Program najdete tukaj: http://piratskastranka.si/program/


    Pirati nimamo radi opredeljevanja na klasični levo-desni politični osi. Čeprav nekatere piratske ideje in vrednote lahko zasledimo na svobodnjaški desnici, nekatere pa na socialni levici, nas ta os pri političnem razmišljanju preprosto ne zanima, saj menimo, da klasične politične ideologije izgubljajo kredibilnost in stik z realnostjo, da so preveč obremenjene z neko politično mitologijo, ki je namenjena zgolj boju za oblast.
    Pirati verjamemo, da ustvarjamo nov političen prostor in nov, kreativen in pragmatičen stil političnega delovanja, ki ne potrebuje zastarelega uvrščanja. Uvrščanje ni naša stvar.
    Smo pirati proti avtorskim pravicam?
    Niti najmanj. Za pirate ni sporno, da je avtor tisti, ki naj ima monopol za komercialno izkoriščanje svojega dela. Avtorjeva pravica, da določi pogoje komercialnega izkoriščanja svojega dela ni sporna. Za pirate je sporno, če ta pravica posega v temeljne človekove pravice in svoboščine.
    Pirati trdimo, da je založniška industrija tista, ki z zastarelimi koncepti in poslovnimi modeli dela škodo avtorjem in da avtorji potrebujejo boljši, sodobnejši, digitalni dobi primernejši sistem tržnega izkoriščanja svojega dela.

    26. jan. 2014

    Urejanje Wikipedije

    Ste kdaj na vrhu strani na Wikipediji opazili zavihek uredi stran  ali  edit ? V Wikipediji lahko strani urejate, kadar koli želite, prijavljeni ali ne.

    Kaj je Wikipedija?


    Za spremembo strani kliknite uredi
    Wikipedija je enciklopedija, ki jo skupaj pišejo mnogi bralci. Neutrudno dodajajo članke in jih izboljšujejo. Vse spremembe se zabeležijo v zgodovini strani ter med zadnjimi spremembamiSamopromocija, reklamni članki, nesmisli in vandalizmi se hitro odstranijo, njihovi avtorji pa onemogočijo.

    Kako lahko pomagam?

    Nikar se ne bojte urejati strani Wikipedije - ureja jih lahko vsakdo, pri čemer uporabnike neprestano spodbujamo k pogumu ... a ne bodite nepremišljeni! Poiščite kaj, kar lahko izboljšate, bodisi vsebinsko (najraje s pomočjo kakšnega pisnega vira), jezikovno ali slogovno in to popravite. Vas skrbi, da boste Wikipedijo pokvarili? Nikar, saj je ostalim, mogoče malenkost bolj izkušenim uporabnikom na voljo kar nekaj orodij, s katerimi lahko popravijo vaše morebitne napake. Uredite torej kak članek in pomagajte Wikipediji doseči ugled najboljšega vira podatkov na Internetu!
    Urejanje je zelo preprosto:
    1. Kliknite Uredite stran (glej sliko). V urejanju pa se lahko poskusite tudi v Peskovniku - to je stran, ki jo za vadnico lahko spreminja kdorkoli.
    2. Napišite besedilo.
    3. S klikom Shrani stran shranite svoje delo 
      ... ali pa se o opravljenih spremembah prepričajte s pomočjo gumba »Prikaži predogled«.

    Preberite tudi Wikipedija:Vodnik k izboljšanju člankov

    V razvoju je VisualEditor, ki bo omogočal urejanje brez znanja wikitexta. Trenutno je na voljo le na angleških straneh, na slovenskih še ne. Tako morate še vedno poznati nekaj osnovnih ukazov v wikitextu (več na strani Pomoč:Urejanje strani):
    == Novo poglavje == 
    === Podpoglavje === 
    Ista ciljna datoteka, različno ime (v slovenščini je to pogosto zaradi sklanjanja):
    [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|vprašanja in odgovori]] 

    Moji članki na Wikipediji:
    Zvezdne steze
    Predloga: Zvezdne steze
    Jovan Iskrić
    Johann Iskrić (angleščina)

    Moja predstavitev. Lahko mi pustite sporočilo na moji pogovorni strani. Ne pozabite na koncu za podpis dodati: --~~~~

    Sam imam izredno dobre izkušnje pri urejanju Wikipedije. Kolegi prijazno takoj priskočijo na pomoč. Zelo me je navdušilo tudi administriranje, ki je zelo hitro in učinkovito. Na angleških straneh je objava novega članka možna šele po ročnem preverjanju administratorjev.

    18. dec. 2013

    Notni zapis v računalniški obliki

    Po tem, ko sem spoznal osnove LaTeXa me je zanimalo, če obstaja podoben računalniški zapis tudi za notne zapise.

    Lilypond je najbolj razširjen. Obstaja pa tudi ABC. Oba izhajata iz LaTeXa.

    Za spletni urejevalnik pa uporabljam Lilybin. Omogoča barvno sintakso in shranjevanje integracijo z Dropbox.

    In tako iz tega:

    nastane čudovit:

    13. dec. 2013

    Prvi koraki v LaTeXu

    Starejši gospod me je prosil, če morda vem, kako bi lahko on najhitreje pretipkal nek rokopis. Pokazal sem mu računalnik in Word in je začel tipkati. Pokazal sem mu, kje vklopi velike črke, kako gre v novo vrstico in brisanje. Preden bi ga naučil shranjevanja, sem mu raje predlagal, da mu sam pretipkam 3 strani.
    Začel sem pisati v Google docs, kjer sem uspešno vpisal tudi vse enačbe.

    Vendar sem si rekel, da je to odličen čas, da se naučim LaTeX.

    Spletni urejevalnik LaTeX

    http://www.writelatex.com
    http://www.sharelatex.com

    Najprej sem hotel shraniti v Word in uporabiti http://docx2tex.codeplex.com/
    Pa rezultat ni bil ravno navdušujoč. Zato sem se odločil, da bom raje uredil tekstovno datoteko.

    Oblikovanje strani in oblike

    Ne najkrajši uvod v LATEX 2e
    http://www-lp.fmf.uni-lj.si/plestenjak/vaje/latex/lshort.pdf

    Tam sem prišel do ukazov:

    \documentclass{article}
    \begin{document}
    \author{Mitja Vovk Iskrić}



    Konfiguriranje slovenščine

    http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodiranje_%C5%A1umnikov#.C5.A0umniki_v_TeX-u
    http://jaka.cc/latex.htm
    http://liste2.lugos.si/pipermail/lugos-slo/2007-March/006017.html

    \usepackage[slovene]{babel}
    \usepackage[utf8x]{inputenc}
    \usepackage[T1]{fontenc}



    Podnaslovi

    http://tex.stackexchange.com/questions/5948/subtitle-doesnt-work-in-article-document-class

    \title{Negibne točke transformacij \\ \large{(Ob obletnici rojstva...)}}
    \maketitle


    Pravi narekovaji: slovenska narekovaja sta „ na začetku in “ na koncu!
    http://lit.ijs.si/sp_ssp.html

    Matematični simboli

    http://en.wikibooks.org/wiki/LaTeX/Mathematics
    http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Displaying_a_formula

    Enostavna WYSIWYG urejevalnika enačb:
    http://www.hostmath.com
    http://atomurl.net/math/

    In še odličen iskalnik izrazov in simbolov:
    http://detexify.kirelabs.org/classify.html

    In tako sem prišel iz tega

    do tega

    In končni rezultat je:


    Všeč mi je!

    Za navadni HTML pa lahko uporabimo Mathjax javascript http://docs.mathjax.org/en/latest/start.html

    Spodnja enačba je narejena z LaTeX ukazi. Kliknite nanjo. Izberite simbole z miško! Kliknite z desnim gumbom miške!


    $x_2=\frac{1}{2d}((d+2)\pm\sqrt{5d^2+4})$

    14. avg. 2013

    Zanimiv logotip

    Opazil sem nov logotip prve slovenske nogometne lige v uporabi od sezone 2012/13
    Zdi se mi zelo podoben simbolu Triskele, ki je sestavljen iz treh sedmic. Številke so samo malce drugače razporejene.
    Na videu o razvoju logotipa je razloženo, da gre za številko 1. Na spletni strani NZS razlagajo, da so črke L (oziroma tri enice). Mene pa najbolj spominjajo na sedmice.

    1. apr. 2011

    Objava HTML datotek v Bloggerju

    Ravnokar sem ugotovil najbolj učinkovit sistem objavljanja HTML datoteke z notranjimi sidrišči (internal anchors A NAME).

    Pošljite .html datoteko kot prilogo na naslov e-pošte, ki vam
    jo ponudi Blogger v nastavitvah
    Dashboard -> Settings -> zavihek Email & Mobile -> spodaj Posting Options
    Email Posting Address

    Lahko nastavite Publish emails immediately, da bo kar takoj ko pošljete email objavilo, saj urejevalnik v bloggerju interne povezave običajno uniči.

    26. jul. 2010

    E-Slovenija? E-davki fail!

    Tale zgodovinski ep sem se odločil napisati potem, ko sem z grozo ugotovil, da je biti podjetnik v tej deželi nenormalno težak podvig.

    Zgodba se je začela sicer že pred mnogo leti, ko se je pod ugodnimi pogoji registriral d.o.o. Podjetje sicer sploh ne posluje. Je bolj za "vsak slučaj". Pred parimi leti pa se je začela e-uprava. In s tem razburljiva zgodba o tem, kako v Sloveniji razumejo e-poslovanje in e-upravo.

    Najprej je AJPES odločila, da se mora letna poročila oddajati samo elektronsko. Problem se je pojavil, ko sem se registriral na njihovi strani. Seveda nisem mogel uporabiti e-podpisa od SIGEN-CA, ki sem ga že imel, ampak sem se registriral kar z uporabniškim imenom. Sumljivo mi je postalo, ko sem lahko kar izpolnil obrazec. Ampak seveda potem se je zadeva zapletla. Ko sem hotel oddati poročilo, me je najprej opozorilo, da moram e-podpisati obrazec, kar pa deluje samo s pomočjo ActiveX vtičnika, kar pomeni Internet Explorer (sam uporabljam Firefox na Linuxu, kjer zadeva ne deluje). Ampak bolj bizarno postane pa to, da je Ajpes hotel, da se jim osebno dostavi podpisan obrazec s številko certifikata! Seveda, prvič sem napisal napačno številko (nočejo serijsko številko ampak - "številko kvalificiranega digitalnega potrdila, ki se razlikuje glede na overitelja in ima naslednjo obliko: - številka nosilca (angl. Subject) pri SIGOV-CA, SIGEN-CA (13 znakov, samo številke, na primer: 1234567891234)"
    Ko poteče potrdilo (velja 5 let), je treba seveda na novo osebno dostaviti ročno podpisan obrazec.

    Zadeva pa se je še bolj bizarno zapletla, ko se je DURS odločil, da dela samo še preko e-davkov. Za izpolnitev obrazca potrebujemo posebno aplikacijo Silvester Pelias, ki deluje SAMO v Windows okolju:
    Opombe:
    Za delovanja aplikacije morate imeti nameščene naslednje komponente:
    - .NET Framework 2.0 – Namestil se bo avtomatsko. V primeru težav priporočamo predhodno namestitev.
    Opozorilo: Namestitev se izvaja s pomočjo Microsoftove tehnologije ClickOnce, ki deluje izključno v Internet Explorerju. V primeru, da nimate Internet Explorerja oziroma imate kakšne druge težave, lahko aplikacijo namestite tudi ročno.
    Gre za obupno nepregleden program, obrazec pa ima celo 2 prilogi z oznako 4!

    Ampak to je samo za izpolnitev obrazca. Za oddajo so potrebni E-davki, kamor pa se aplikacija ne zna neposredno povezati (niti ne vidi, ali je bil obrazec uspešno oddan). Problem je seveda v tem, da E-davki potrebujejo digitalno potrdilo za pravne osebe. Z digitalnim potrdilom fizične osebe se namreč ne da podpisati zahtevanih obrazcev, čeprav je oseba odgovorna za podjetje.

    Tukaj pa se spet zaplete. Za pridobitev digitalnega potrdila za pravne osebe, je ponovno potrebno natisniti in podpisati obrazec in ga odnesti na davčno upravo. Ampak TO NI DOVOLJ!
    Pooblaščena oseba za oddajo zahtevka na prijavni službi, t.j. davčnem uradu ob oddaji zahtevka prejme 2 izvoda Pogodbe o upravljanju s kvalificiranimi potrdili sigen-ca za poslovne subjekte. Oba izvoda podpiše najprej odgovorna oseba poslovnega subjekta in ju posreduje v podpis na Ministrstvo za javno upravo.

    Najbolj bizarno pa je, da ima država vse podatke o poslovanju (prihodke) že tako v e-obliki na Ajpesu in bi jih lahko enostavno, elektronsko PRENESLI! Ampak to je očitno že preveč. Še sreča, da podjetje ne posluje, potem bi se moral srečati še z programom Silvester Fineus. To pa bo verjetno nova objava.

    Še en slab vic: How does an italian dog sounds? E bow-wow e'!

    26. okt. 2009

    Ljubljanski maraton

    No pa sem opravil s še eno prelomnico. 21 km teka. Brez prestanka. Po zaslugi moje drage in njenega fitness studija Newbody sem bil prijavljen na 21 km in sem jih tako tudi moral preteči.

    Rad bi omenil trgovino Intersport, kjer sem s pomočjo prijazne prodajalke kupil odlične Mizuno tekaške čevlje ter tudi tekaške hlače (nuja) in tekaške nogavice (super).

    Moja prva organizirana tekaška prireditev je bila dobrodelni tek Europa Donna, kjer sem prvič v življenju pretekel 10km in to po zaslugi slabih merilcev razdalje. Po 6,6 km sva izvedela, da nisva pretekla 4 km kot sva mislila ampak da je še en dodaten krog potem skupaj kar 10 km. In sva seveda šla še en krog.

    Nato sva se prijavila še na Bežigrajski dobrodelni tek Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana (slikice). Tam sva pretekla 12 km v treh krogih.

    Seveda sva vmes tekla skoraj vsak teden 6 ali 8 km zvečer po Dravljah. Zadnji trening je bila trasa Ljubljanskega maratona od ulice Jožeta Jame do bežigrajskega stadiona - 10 km.

    Nato je prišel dan. Zjutraj sva hotela iti z avtobusom v center, samo ko sva videla kakšne obvoze imajo (nič jasno) sva raje šla z avtom. V centru sem si nadel še številko, kar je bil precej zakompliciran postopek. Že spodaj pri kavarni pri parku Zvezda je bilo polno tekačev, ki so se ogrevali pol ure pred startom. Za vzdušje pri ogrevanju so poskrbeli Stroj Machine. Startni mesti A in B sta bili dobro označeni, ostale cone 3 in 4 pa ne. Ampak sva se postavila na konec. Že na bežigrajskem teku sva izvedela za najbolj koristen nasvet: "teči s svojim tempom - vedno prehitevaj sam, ne pa da te morajo drugi prehitevati."

    Ob startu smo vsi začeli teči, samo smo se kmalu ustavili zaradi gneče. Potem smo nekaj časa stali in šli počasi do starta. Na startu je stal ljubljanski župan Zoran Jankovič in tako kot na Europa Donna teku je dal roko vsem, ki so šli mimo. Po tivolski in tržaški sva tekla zadnja - za nama je bil samo rešilni motor. Precej čuden občutek. Rraven je pripeljal strašit Tof na kolesu (čeprav je bilo s kolesom po progi baje prepovedano). Na začetku Ceste na Brdo je neka ženska močno šepala, jokala in klela. In sem si mislil: "nikoli ne smeš iti tako daleč, da bi jokal zaradi teka." Na koncu sem ji ploskal, ko je prišepala do cilja.

    Nato je prišlo prvo negativno presenečenje - okrepčevalnica. Tla so bila dejansko pokrita z odvrženimi plastičnimi lončki. Bilo me je strah, da mi ne bo spodrsnilo, ker je bil asfalt popolnoma moker. Da ne govorimo o ekološki katastrofi. Sem sicer vedel, da bodo pospravili, ampak je bilo res preveč tega. Svoj lonček sem pospravil nazaj na mizo.

    Prišel je tudi neroden trenutek, ki sem ga opravil v gozdu. Zato sem moral dobrih 5 min s pospešenim tempom loviti svojo drago. Naslednjič moram na WC pred startom!

    Gor po Vodnikovi cesti je šlo brez problemov (znan teren). Počutil sem se v redu, predvsem sem bil navdušen, da me ni zbadalo (čeprav sem nekajkrat začutil).
    takrat sva tekla po najlepšem delu steze - po gozdu v sončnem jesenskem dopoldnevu. Do Dravelj je šlo super. Tudi potem po Cesti Ljubljanske brigade in Goriški ulici je bilo lepo. Sonce je sijalo in sem si rekel da moram imeti s seboj še sončna očala. Do takrat sva pretekla že 12 km kar je bila do takrat največja razdalja sploh in nisem bil še nič utrujen. Do konca pa je bilo še 9 km, kar pa sva že pretekla na najinih skoraj-vsakodnevnih treningih.

    Na poti za Bežigrad pa se je skoraj zgodila tragedija. Nek bebavi voznik je s svojo limuzino hotel peljati po trasi, ki je bila namenjena tekačem. Takoj ga je začel loviti varnostnik na motorju, zapeljal predenj in ga skušal ustaviti. Vendar je idiot na hitro obrnil in speljal okrog motorista naravnost proti gruči tekačev za katerimi sem tekel tudi sam. Nato je še pospešil in zavil na parkirišče ter nato čez parkirišče na cesto. Lahko bi bilo huje, saj so čez par trenutkov mimo švignili Kenijci in Moldavec. Takrat sem sklenil da bom dal natisniti majico "Preživel sem Ljubljanski maraton!", kar bi bilo res, tudi če ne bi prišel do cilja.

    Velikokrat sem slišal, da je največja kriza pri 15 km. Pa temu pri mojem primeru ni bilo tako. Res so me kolena začenjala boleti ampak ni bilo sile. Čokolade na okrepčevalnicah sem se prav najedel, je bila prav dobra.

    Po Dunajski cesti nazaj proti centru se je malo vleklo, je bil pa zanimiv občutek, da lahko tečem po dvojni črti sredi ceste. Čeprav sem se moral malo izogibati Kenijcem, ki so sprintali že drug krog na 42 km.

    Čez obvoznico sta bili še dve okrepčevalnici. Počasi me je začelo zmanjkovati. Vendar je bil največji problem zadnji vzpon pri podhodu pod železnico. Dol je že šlo, gor pa je bil najbolj strm del trase. Že pri Bavarskem dvoru so se začele velike table 21 km in sem že mislil, da bo cilj že nekje blizu. Pri Nami so nas ločili na posebno traso, ločeno od tistih, ki so šli na dva kroga. Množica je bila proti cilju vedno večja.

    Na zadnjem ovinku je moja boljša polovica močno pospešila v noro hiter sprint. Mi je kar sapo vzelo, samo sem vseeno pospešil, jo dohitel, prijel za roko in sva skupaj pritekla v cilj. Komaj sem se prebil do okrepčevalnice na cilju, kjer sem dobil kozarček tople goveje juhe. Bilo je super.

    Rad bi se zahvalil moji dragi, da me je spravila na takšno prireditev. Iskreno pa se zahvaljujem tudi vsem, ki ste vzpodbujali ob progi, veliko ste mi pomagali!

    Danes, naslednji dan, so me kolena že nehala boleti in počutim se čisto v redu. Torej, naslednji tek je marca 21 km po krasu. Še prej pa kak trening. Gre kdo z mano?

    In še celotna trasa:

    16. mar. 2009

    Marketing

    Obrazložitev spremembe imena podjetja:

    Nova znamka razširja percepcije in zdaj vključuje širši razpon zabave, ki se bo lahko v bodoče širila tudi preko tradicionalnega.
    Znamko se postavlja v ugodni položaj tudi za nadaljnjo rast, saj se ustvarja lastništvo nad imenom, ki se lahko razširja tudi preko novih medijev in nelinearnih digitalnih platform, novih mednarodnih poti, v nove poslovne modele.

    "Razmišljajte širše" je novo sporočilo in slogan, ki bo vabil tako potrošnike in oglaševalce v novo dobo neomejene domišljije, izrednih doživetij in več zabave.

    XY bolj jasno izkazuje priljubljenost največje zabavne industrije in kaže na nadaljni razvoj strategije za ustvarjanje bolj dostopnih vsebin s katerimi se širše občinstvo lažje poistoveti.

    XY bo še vedno poudarjal tradicionalne vsebine, hkrati pa bo odprl svojo znamko za širši razpon zabave.

    Hudo!

    Še v angleščini:

    ... the new brand broadens perceptions and embraces a wider range of current and future imagination-based entertainment beyond just the traditional sci-fi genre, including fantasy, supernatural, paranormal, reality, mystery, action and adventure. It also positions the brand for future growth by creating an ownable trademark that can travel easily with consumers across new media and nonlinear digital platforms, new international channels and extend into new business ventures.

    "Imagine Greater" will become the new brand message and tagline, inviting both consumers and advertisers into a new era of unlimited imagination, exceptional experiences and greater entertainment.

    Syfy more clearly captures the mainstream appeal of the world's biggest entertainment category, and reflects the network's ongoing strategy to create programming that's more accessible and relatable to new audiences. Syfy will continue to celebrate the traditional roots of the genre, while opening the brand to accommodate a broader range of imagination-based entertainment.

    Sci-Fi je sedaj SyFy.