tag:blogger.com,1999:blog-68933372024-03-14T04:16:14.048+01:00Mitja V. IskrićTu so moje ideje, mnenja in novice / Here are my ideas, opinions and newsMitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.comBlogger113125tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-86082469360986865852020-08-11T12:20:00.006+02:002020-08-31T12:51:41.361+02:00Ponovno ZX Spectrum Next!<p>Kot zadovoljen uporabnik <a href="https://www.specnext.com/">ZX Spectrum Next</a>-a vas vabim, da se pridružite drugi akciji naročil na Kickstarterju:</p><p><a href="https://www.kickstarter.com/projects/spectrumnext/zx-spectrum-next-issue-2">https://www.kickstarter.com/projects/spectrumnext/zx-spectrum-next-issue-2</a></p><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://1.bp.blogspot.com/-GWbCm_Yqh0Y/XzJw5jvkMsI/AAAAAAAAdQc/4T4C1f-rIggVmkQwKszWMtwGUg1GXxzBACLcBGAsYHQ/s1024/0d4ca056a727101388849143c8057daf_original.png" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="576" data-original-width="1024" src="https://1.bp.blogspot.com/-GWbCm_Yqh0Y/XzJw5jvkMsI/AAAAAAAAdQc/4T4C1f-rIggVmkQwKszWMtwGUg1GXxzBACLcBGAsYHQ/s640/0d4ca056a727101388849143c8057daf_original.png" width="640" /></a></div><p><a href="https://help.kickstarter.com/hc/en-us/articles/115005066393-How-do-I-pledge-">Navodila v angleščini</a></p>Sledite tudi družabnim omrežjem, z zadnjimi novostmi: <a href="https://www.facebook.com/groups/specnext">Facebook</a>, <a href="https://twitter.com/ZXSpectrumNext">Twitter</a>, <a href="https://www.specnext.com/forum/">forum</a>.Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-21057565870895498872016-06-10T18:42:00.000+02:002016-06-10T18:58:02.330+02:00ZX SpectrumZdaj živimo v res dobrih časih za nostalgike. Star Trek prihaja nazaj, kot <a href="http://www.startrekmovie.com/">film</a> in kot nova nadaljevanka. Preporod pa doživlja tudi scena starih računalnikov. Včasih računalniki niso bili monitorji, po katerih si tipkal, ampak tipkovnice, ki si jih priključil na TV.<br />
<a href="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/33/ZXSpectrum48k.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em; text-align: left;"><img border="0" height="146" src="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/33/ZXSpectrum48k.jpg" width="200" /></a><a href="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/ZX_Spectrum%2B.jpg/1280px-ZX_Spectrum%2B.jpg" imageanchor="1" style="clear: right; display: inline !important; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em;"><img border="0" height="117" src="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/ZX_Spectrum%2B.jpg/1280px-ZX_Spectrum%2B.jpg" width="200" /></a><br />
<br />
<br />
<br />
<br />
ZX Spectrum+ je bil prvi računalnik, ki sem ga uporabljal. Bil je <a href="http://www.myreviewer.com/Article/142108/ZX-Spectrum-vs-Commodore-64-My-Computer-is-Better-Than-Yours">neskončnokrat</a> boljši kot Commodore! :)<br />
<br />
Lani sta prišla na trg dve igrački: <a href="http://sinclair.recreatedzxspectrum.com/">The recreated Sinclair ZX Spectrum</a> (bluetooth tipkovnica) in <a href="http://retrocomputerslimited.com/">ZX Vega</a> (konzola za igranje igric).<br />
<br />
<a href="http://zxuno.speccy.org/"><img border="0" src="http://www.zxuno.com/forum/images/smilies/icon_zxuno.gif" style="text-align: center;" /></a><span style="text-align: center;"> pa </span><span style="text-align: center;">je čisto pravi računalnik. Gre za klon ZX Spectruma velikosti <a href="http://mitja.blogspot.si/2015/08/raspberry-pi.html">Raspberry Pi</a>, ki omogoča uživanje v vsem, kar je ponujal ZX Spectrum tudi danes. Podobno kot ZX Spectrum se priključi na TV (preko navadnega rumenega kompozitnega kabla). Možen je tudi priklop na monitor preko VGA s posebnim kablom. </span><br />
<span style="text-align: center;"><br /></span>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://zxuno.speccy.org/"><img border="0" src="http://zxuno.speccy.org/imagen/foto1.jpg" height="240" width="320" /></a></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
Za razliko od ZX Spectruma nima vgrajene tipkovnice, zato ima PS/2 vhod za priklop klasične PC tipkovnice. Zaradi velikosti in razlike v voltaži nima klasičnega razširitvenega konektorja, vendar ima, podobno kot Raspberry Pi, dodatne razširitvene porte. Razširitveni konektor bo na voljo kmalu, dela pa se tudi na HDMI izhodu.<br />
Enako kot ZX Spectrum ima EAR (avdio vhod), nalaganje programov pa lahko poteka tudi preko vgrajenega čitalca SD kartic. Ima stereo avdio izhod, omogoča pa tudi priklop originalnega joysticka. Emulira lahko vrsto ZX Spectrum naprav in klonov. Izdelujejo ga v Španiji. Trenutno se je uspešno zaključilo prvo <a href="http://www.verkami.com/projects/14074-zx-uno">množično financiranje</a>, ki je bilo namenjeno bolj španskemu trgu. Sam sem ga dobil preko foruma <a href="http://www.worldofspectrum.org/">World of Spectrum</a>.<br />
<br />
Obstaja še nekaj drugih klonov, ki se še vedno izdelujejo, <a href="http://www.zxdesign.info/harlequin.shtml">Harlequin</a> in <a href="http://www.victortrucco.com/TK/TBBlue/TBBlue">TBBlue</a>. No ravno ta zadnji pa je osnova za cel nov komplet: <a href="http://www.specnext.com/">ZX Spectrum Next</a>, ki ga je pomagal oblikovati <a href="http://www.theproductdesigners.com/">Rick Dickinson</a>, ki je oblikoval tudi originalni ZX Spectrum. Pripravlja se množično financiranje, izgledal pa naj bi takole:<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><span style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><a href="http://www.specnext.com/"><img border="0" height="240" src="https://s3.amazonaws.com/media.launchrock.com/assets/sites/site-bek12dnw03nna01db216uy3pr/qawspp-spectrum%20next%20black%201.35.jpg" width="320" /></a></span></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><a href="http://www.specnext.com/">Čudoviti ZX Spectrum Next</a></td></tr>
</tbody></table>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: left;">
Je klon izvirnika na ravni strojne opreme, kar zagotavlja, da delujejo vsi originalni programi, stari in novi. Je združljiv z večino razširitvene opreme, ki obstaja za ZX Spectrum. Omogoča tudi dodatni, hitrejši način (7Mhz), več pomnilnika (512Kb RAM), nov način prikaza videa (ULAPlus), shranjevanje na SD kartico in HDMI izhod. Gre za odprtokodni projekt, tako da lahko skupnost načrtuje še dodatna izboljšanja.</div>
<br />Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-18222115368693666522015-08-27T17:00:00.000+02:002015-08-27T17:00:03.387+02:00Raspberry Pi <div style="text-align: center;">
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="http://ecx.images-amazon.com/images/I/41q5GlUblcL._SL300_.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="http://ecx.images-amazon.com/images/I/41q5GlUblcL._SL300_.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><span style="font-size: small; text-align: left;">Raspberry Pi 2 Model B</span></td></tr>
</tbody></table>
</div>
<div style="text-align: left;">
<br />
"Malina Pi" je poceni računalnik v velikosti kreditne kartice, ki potrebuje še TV (kot ZX Spectrum) ali računalniški monitor ter standardno tipkovnico in miško. Ta majhna naprava omogoča ljudem vseh starosti, da raziskujejo računalništvo in se naučijo programirati v jezikih, kot sta Scratch in Python. Računalnik je sposoben narediti vse, kar bi pričakovali od navadnega namiznega računalnika, od brskanja po internetu in predvajanja HD posnetkov, izdelave preglednic, urejanja besedil, do igranja iger.<br />
<br />
Še več, Raspberry Pi ima sposobnost, da komunicira z zunanjim svetom in se uporablja v najrazličnejših digitalnih projektih, od izdelave glasbenih naprav, detektorjev za vremenske postaje, do ptičjih hišic z infrardečo kamero s povezavo na Twitter.<br />
<br />
<a href="https://www.raspberrypi.org/help/what-is-a-raspberry-pi/">Več o Raspberry Pi</a> (v angl.)<br />
<br />
Tehnične specifikacije so:<br />
900MHz quad-core ARM Cortex-A7 CPU<br />
1GB RAM<br />
4 USB ports<br />
40 GPIO pins<br />
Full HDMI port<br />
Ethernet port<br />
Combined 3.5mm audio jack and composite video<br />
Camera interface (CSI)<br />
Display interface (DSI)<br />
Micro SD card slot<br />
VideoCore IV 3D graphics core<br />
<br />
Kaj bi predlagali za prvi projekt?
</div>
Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-84286852132804200172015-03-21T09:00:00.000+01:002015-04-02T14:50:38.055+02:00Zakaj nisem član nobene stranke?Pred časom sem po nekaj letih iskanja našel stranko, ki je imela program odlično usklajen z mojim svetovnim nazorom in poklicem. Na prvo mesto je postavljala <b>problematiko avtorskega prava</b>, česar druge stranke sploh niso omenjale.<br />
Všeč mi je bilo, da so se člani zavzemali za nov političen prostor in nov, ustvarjalen in pragmatičen slog političnega delovanja. V izjavah v javnosti so člani večkrat poudarili, da se zavzemajo za <i>strokovne in znanstvene podlage</i>.<br />
Pritegnilo me je seveda tudi zavzemanje za <b>transparentnost, deljenje in zasebnost</b>. To so vse primarne dileme, s katerimi se ukvarja moja stroka, <b>knjižničarstvo</b>.<br />
Zelo sem bil vesel tudi tega, da so se člani stranke odločili, da <i>ne bodo napadali drugih strank.</i> Stranka se ni vmešavala v debate, če se tematika ni neposredno dotikala njenega programa.<br />
<br />
<h3>
Spremembe</h3>
<div>
<br /></div>
Opazil sem, da je bilo vodstvu sporočeno, da bo stranka razširjala nekakšna "<a href="http://blog.mitjaiskric.si/2015/03/kljuc-do-prihodnosti-13.html">dejstva</a>" o določeni tematiki, ki pa sploh ni bila del programa. Ker sem že na prvi pogled videl, da so "dejstva" pravzaprav samo floskule, sem na to takoj opozoril. Nato pa sem na sestanek stranke povabil še uglednega predstavnika stroke, da je predstavil svoje utemeljene argumente. Ti so bili mnogo bolj prepričljivi, a se seveda niso ujemali z argumenti stranke. Domneval sem, da ima o tematiki izkušnje še kdo v stranki in pričakoval nadaljnje debate na to temo. Želel sem slišati tudi argumente katerih drugih strokovnjakov na tem področju. Organizirane razprave pa žal nikoli ni bilo, čeprav sem vodstvo stranke na to pozival večkrat, na različne načine. Ker ni bilo razprave, sem mislil, da se stranka v tematiko ne bo vmešavala. Če pa že, sem pričakoval, da bo stranka pripravila <i>kakovostne, razumljive in strokovne argumente.</i> Nimam težav s tem, da stranka sprejme stališča, ki jih jaz ne podpiram, vendar naj bodo resna. Tudi če se ne bom strinjal z njimi, jim pač ne bom nasprotoval.<br />
<br />
Stranka pa se je nato kar naenkrat, brez opozorila, celo "pridružila" neki peticiji, ki je podpirala le eno stran. Opozoril sem, da je to neprimerno in da bi lahko stranka člane k podpisu le pozivala.<br />
Na tribuni neke druge stranke je član vodstva stranke podal dvomljive izjave brez virov, ki so se začele razširjati kot "argumenti stroke". Dvomi v "argumente", ki sem jih izrazil interno, pa se niso ovrgli v debati, ampak se se le <i>dosledno </i>ignorirali. Tudi argumenti strokovnjaka, ki so sicer jasno napisani v dokumentih stranke, so se kar ignorirali. Še več, stranka je začela <i>lagati</i>, da se stroka ni oglasila. Člani stranke pa sploh <i>nismo dobili priložnosti</i> slišati kakšnega utemeljenega stališča predstavnikov teh strok.<br />
Stranka je tako vso energijo vložila v neko problematiko, ki - in to je najhuje - sploh ni omenjena v njenem programu!<br />
<br />
Zadnja vprašljiva poteza pa je bila, da je vodstvo stranka spet brez kakršnekoli razprave v članstvu objavilo PR sporočilo, v katerem je podprla aktualnega ministra v vladi, čeprav je bil osumljen neprimerne uporabe vojaških varnostno obveščevalnih služb! Če bi stranka sledila zgledu sorodnih strank v tujini, bi morala poudariti nevmešavanje politike v varnostne službe in posledično ogrožanje zasebnosti državljanov, torej ravno obratno!<br />
<br />
<h3>
Težava</h3>
<div>
<br /></div>
Stranka zdaj brezpogojno podpira idejo le ene, jasno profilirane politične strani. Argumentov nasprotnega kroga stranka sploh ne omenja (niti ovrže jih ne). Promovira absurdne, nestrokovne, dvomljive in populistične izjave brez resnih virov. Argumente "nasprotne" strani označuje kot floskule. Izkušnje in znanje članov ignorira. Napada druge stranke glede njihovih mnenj.<br />
Rezultati tega se že kažejo tudi v medijih. Pojavljati so se začeli neposredni komentarji strokovnjakov: "Vsi, ki to zagovarjate, kar nekaj nakladate" in novinarjev: "Primerjava z dejstvi kaže, da v njegovih besedah komaj najdemo kak kanček resnice." Torej se dogaja to, česar sem se najbolj bal!<br />
<br />
Težava niti ni v tej eni specifični problematiki. Težava je v tem, da je bilo stranki (in drugim) vsiljenih nekaj na hitro in slabo pripravljenih "dejstev", (ki se niso preverili v debati s strokovnjaki) in se zdaj dosledno uporabljajo v komunikaciji z javnostmi. O tematiki se ne organizira nobene razprave, niti interne.<br />
<br />
Znašel sem se v enaki situaciji kot <a href="http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2014/11/ziga_turk_1_del_.aspx">dr. Žiga Turk</a>: "Ugotovil sem, da sposobnosti za politiko – predvsem za prerivanje, komolčenje, uveljavljanje svoje volje, za reči eno in narediti drugo … – nimam. Tega ne znam.".<br />
<br />
<br />
<div>
<h3>
Rešitev</h3>
<div>
<br /></div>
Delovanje te stranke je popolnoma enako vsem ostalim strankam - cilj opravičuje sredstva. Prepričan sem, da ni nobenega vrhovnega razlagalca, kaj je "dobro" za Slovenijo. Neodgovorno je omogočati le eni strani, da se sliši njihova mnenja. Z utišanjem druge strani je dosti lažje zagovarjati tudi polpametne ideje (povzeto po <a href="http://blog.zturk.com/2015/02/svoboda-misliti-tudi-v-javnem-sektorju.html">dr. Žiga Turk</a>).<br />
<br />
Vseeno pa verjamem, da obstajajo boljše poti. Kvalitetne rešitve se lahko oblikuje le ob soočenju različnih idej. Upam, da bo stranka kmalu organizirala dobre, široko zastopane (vsaj interne) razprave. Tudi lokalna organizacija jim manjka!<br />
<br />
Javna podpora stranke ministru, ki je osumljen zlorabe vojaških varnostno-obveščevalnih služb pa me je dokončno prisilila, da sem izstopil iz stranke. Ne v mojem imenu! Moja mnenja o aktualnih političnih zadevah bom odslej pisal na tem blogu. Upam na kakšno kvalitetno debato v komentarjih.<br />
<br />
<i>(posodobljeno 2. 4. 2015 - manjši slogovni popravki)</i></div>
Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-62677855755311923272015-03-20T19:10:00.000+01:002016-12-28T12:46:21.189+01:00Ključ do prihodnosti 3/3<a href="http://mitja.blogspot.si/2015/03/kljuc-do-prihodnosti-13.html">Prvi del</a> | <a href="http://mitja.blogspot.si/2015/03/kljuc-do-prihodnosti-23.html">Drugi del</a><br />
<i><br /></i>
<i>Prispevek je objavljen v treh delih. Pišem o "argumentih" proti prodaji TS, za katere se mi zdi, da so neprimerni, zavajajoči in napačni. </i><i>V <a href="http://mitja.blogspot.si/2015/03/kljuc-do-prihodnosti-13.html">prvem</a> sem pisal, da se deleži lastništva države v evropskih telekomih zmanjšujejo. Predlog, da bi infrastrukturo izločili, je težko izvedljiv in v bistvu škodljiv. V razvitih državah infrastrukture ne gradi izključno samo </i><i>največji operater z večinskim lastniškim deležem države, ampak predvsem </i><i>infrastrukturna podjetja, lokalne skupnosti in ponudniki storitev. TS zaradi varovanja konkurence tudi ne more in ne sme imeti prednosti pri pridobivanju sredstev iz proračuna ne glede na lastništvo.</i><br />
<i><br /></i>
<i>V <a href="http://mitja.blogspot.si/2015/03/kljuc-do-prihodnosti-23.html">drugem</a> delu sem pisal o ovirah za razvoj komunikacijske infrastrukture, navidezni družbeni odgovornosti TS, zaposlenih, varnosti podatkov ter varovanju kritične infrastrukture. </i><br />
<i><br /></i>
<i>V zadnjem delu zaključujem pregled "argumentov". Predstavil bom nekaj mojih pogledov na nadaljni razvoj telekomunikacij v Sloveniji. Prosim vas, da v komentarjih </i><i>predstavite </i><i>še vaše poglede</i><i>.</i><br />
<i><br /></i>
<i><br /></i>
<br />
<div>
<h3>
</h3>
<h3>
Primerjava z drugimi</h3>
<div>
<br /></div>
Vsaka primerjava z drugimi državami JV Evrope je precej težka in celo neprimerna, saj se je prodaja telekomov tam dogajala v drugačnem času in stanje telekomunikacij pred prodajo in zdaj je zelo različno. Konkurence pri fiksnih priključkih tam sploh ni. Regulator trga ne deluje. Tudi zgodovinsko gledano je bilo mnogo manj vlaganj in razvoja telekomunikacij. Posledice finančne krize pa so še večje kot pri nas. Ne gre prezreti dejstva, da je npr. Hrvaška za infrastrukturo zaradi svojih zemljepisnih značilnosti bistveno zahtevnejša od Slovenije. Pokrivanje glede na gostoto prebivalstva je zahtevno, saj so telefonski kabli tam v povprečju dvakrat daljši kot v Sloveniji. Hrvaški telekom je določene dejavnosti tudi izločil iz skupine, kar pomeni, da vseh delavcev ni odpustil, ampak so delavci le zamenjali delodajalca.<br />
Strah o prenosu razvoja v matično podjetje pri <a href="http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/cinven-bi-v-telekom-letno-vlozil-100-milijonov-evrov/356980">zasebnih naložbenih skladih</a> seveda odpade, primer pa je tudi <a href="http://metinalista.si/odkar-je-lek-prevzel-novartis-nimajo-vec-raziskav-debela-laz/">Lek</a>, ki po prodaji na veliko <a href="http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/32-milijonov-dolarjev-za-novo-nalozbo-v-lek-lendava.html">investira</a>, tudi <a href="http://www.lek.si/si/o-nas/mediji/sporocila-za-javnost/434/">v razvojna središča</a>.<br />
<br />
<br />
<h3>
Ekonomija</h3>
<div>
<br /></div>
Kaj pa kupnina? Ni najpomembnejša, a je še vedno pomembna. Ne glede na lastnika, če bo TS želel dobiček, bo prisiljen vlagati v osnovno infrastrukturo.<br />
<blockquote class="tr_bq">
<i>Kupnina nikoli ni bila pomemben dejavnik pri odločanju slovenskih politikov glede privatizacije nasploh ali privatizacije posameznih podjetij. Kupnina je vedno služila zgolj kot kvazi-strokovni argument, zakaj (še) ni pravi čas za privatizacijo. V dobrih časih se ni splačalo prodajati, ker naj bi bil donos od »naložb države« v posamezna podjetja previsok glede na ceno zadolževanja na trgu, v slabih časih pa naj bi bila kupnina tako nizka, da se sploh ne splača prodajati. Tipičen primer Kavelj 22.<br />...<br />Privatizacija državnih podjetij bo imela široke pozitivne posledice, pa čeprav bo kupnina v mnogih primerih zanikrna. Mnoge med njimi so na prvi pogled nevidne, njihovi učinki se pokaželo šele čez čas. Tako kot na nasprotni strani škodljiv vpliv nacionalnega interesa, ki nas je pripeljal v to nezavidljivo situacijo.</i> (<a href="http://damijan.org/2013/06/07/zakaj-je-privatizacija-dobra-za-nas/">Jože P. Damijan</a>, 2013)</blockquote>
Zagotovo je kupnina prenizka, a drugi problemi so še bolj pereči. Ob primerni ceni, upoštevaje ostale ekonomske parametre, je privatizaciji težko nasprotovati. Po mojem mnenju bi bilo dobro, da se državno lastništvo v TS vsaj približa povprečju v drugih državah EU. Prodaja tujcu je trenutno edina možna prodaja, razen če bi šli v prodajo malim delničarjem. <a href="http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/cinven-bi-v-telekom-letno-vlozil-100-milijonov-evrov/356980">Zasebni naložbeni skladi</a> so morda boljša izbira kupca kot strateški partnerji.</div>
<br />
<br />
<h3>
<b>Ključ do prihodnosti </b></h3>
<div>
<b><br /></b></div>
<b>Nadaljnji razvoj telekomunikacij in infrastrukture</b> v Sloveniji je torej mogoč le s<b> </b><i>konkurenco, regulacijo, pobudami lokalnih skupnosti in javnimi sredstvi</i> za gradnjo na podeželju. Vprašanje, ki si ga moramo pri tem zastavljati pa je: "Kako bo država omejila težave regulatornih organov (AKOS) ter vpliv interesnih skupin, ki zmanjšujejo učinkovitost in uspešnost delovanja TS?"<br />
<ul></ul>
Pozivam, da preberete čim več različnih <i>strokovnih in znanstvenih </i>informacij iz obeh strani glede privatizacije in se sami odločite na podlagi dejstev. Ne pustite, da namesto vas odločajo nekateri, ki samo nabirajo poceni politične točke in s cilji opravičujejo sredstva.<br />
<blockquote class="tr_bq">
<i>Privatizaciji nasprotujejo predvsem vplivne interesne skupine. Sindikati se bojijo izgube delovnih mest in nižanja pravic zaposlenih, domači dobavitelji izgube poslov, akademski lobi izgube virov financiranja za svetovalne in razvojne projekte in številne organizacije izgube sponzorskih sredstev. </i>(<a href="http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/ne-obstaja-samo-en-model-privatizacije.html">Dušan Caf</a>, 2014)</blockquote>
Zgornji razloge za strah je omogočila le korupcija. Če bi obstajala prava konkurenca, bi bili odgovori jasni: delovna mesta sposobnim, posle učinkovitim in tistim z nižjimi cenami, svetovalne projekte na svetovne razpise, sponzorska mesta pa na lokalne razpise. Po mojem mnenju so torej "argumenti" proti prodaji vsaj polovice TS zelo <i>neprimerni, zavajajoči in napačni</i>!<br />
<br />
<h3>
Dodatne povezave</h3>
<br />
Še nekaj zanimivih povezav, ki jih je vredno pozorno in v celoti prebrati: <a href="http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/ne-obstaja-samo-en-model-privatizacije.html">Ne obstaja samo en model privatizacije</a> (Dušan Caf, Delo, 2014)<br />
<a href="https://vezjak.wordpress.com/2015/01/10/ideologija-in-ekonomika-razlogov-prodaje-telekoma/">Ideologija in ekonomika razlogov prodaje Telekoma</a> (Boris Vezjak, blog, 2015)<br />
<a href="http://www.finance.si/8815595/Aktualni-cenik-nacionalnega-interesa">Aktualni cenik nacionalnega interesa</a> (Blaž Vodopivec, Finance, 2015)<br />
<a href="http://damijan.org/2008/01/06/telekom-je-treba-prodati/">Telekom je treba prodati</a> (Jože P. Damijan, blog, 2008)<br />
<a href="http://damijan.org/2009/01/29/telekom-na-razprodaji/">Telekom na razprodaji</a> (Jože P. Damijan, blog, 2009)<br />
<a href="http://www.monitor.si/clanek/podrobno-telekom-slovenije-kronski-dragulj-ali-gnilo-jajce/122916/">Podrobno: Telekom Slovenije - kronski dragulj ali gnilo jajce?</a> (Matej Šmid, Monitor, november 2007)<br />
<a href="http://www.portalplus.si/600/kako-se-zlagati-v-vsakem-stavku">Kako se zlagati v vsakem stavku</a> (Marko Pavlišič, Portal plus, 2014)<br />
<a href="http://www.portalplus.si/661/avtogoli-luka-meseca">Avtogoli Luka Meseca</a> (Goran Novković, Portal plus, 2015)Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-88711659066755158622015-03-19T19:10:00.000+01:002016-12-29T08:55:00.679+01:00Ključ do prihodnosti 2/3<a href="http://mitja.blogspot.si/2015/03/kljuc-do-prihodnosti-13.html">Prvi del</a> | <a href="http://mitja.blogspot.si/2015/03/kljuc-do-prihodnosti-33.html">Tretji del</a><br />
<br />
<i>Prispevek bo objavljen v treh delih. Pišem o "argumentih" proti prodaji državnega dela </i><i>TS (Telekom Slovenije), za katere se mi zdi, da so neprimerni, zavajajoči in napačni. </i><br />
<i><br /></i>
<i>V <a href="http://mitja.blogspot.si/2015/03/kljuc-do-prihodnosti-13.html">prvem</a> sem pisal, da se deleži lastništva države v evropskih telekomih zmanjšujejo. Predlog, da bi infrastrukturo izločili, je težko izvedljiv in v bistvu škodljiv. V razvitih državah infrastrukture ne gradi izključno samo </i><i>največji operater z večinskim lastniškim deležem države, ampak predvsem </i><i>infrastrukturna podjetja, lokalne skupnosti in ponudniki storitev. TS zaradi varovanja konkurence tudi ne more in ne sme imeti prednosti pri pridobivanju sredstev iz proračuna ne glede na lastništvo.</i><br />
<h3>
</h3>
<i>V tem delu pišem o ovirah za razvoj komunikacijske infrastrukture, navidezni družbeni odgovornosti TS, zaposlenih, varnosti podatkov ter varovanju kritične infrastrukture. </i><br />
<i><br /></i>
<i><br /></i>
<br />
<h3>
</h3>
<h3>
</h3>
<h3>
Kaj je glavna ovira za razvoj komunikacijske infrastrukture v Sloveniji?</h3>
<div>
<br /></div>
<div>
Država že zdaj<b> ne more/sme kar ukazati </b>TS,<b> </b>kje in kako naj investirajo, saj gre za običajno zasebno podjetje. Posebne zaveze o zagotavljanju dostopa le določenim prebivalcem pa so <b>v nasprotju z evropsko zakonodajo</b> o državnih pomočeh. Prav tako država <b>težko zahteva stroškovno učinkovitost</b> naložb. Ne pozabimo na sporne, a politično všečne naložbe v nove dejavnosti (Planet TV).<br />
<br />
<blockquote class="tr_bq">
<b>Glavna <i>ovira </i>za razvoj infrastrukture v Sloveniji je večinsko državno lastništvo TS!</b></blockquote>
<br />
Gradnje in posodabljanja infrastrukture TS v zadnjih 10 letih sploh ni bilo. Moderna dostopovna omrežja (xDSL) namreč potrebujejo centrale bližje prebivalstvu, centrale pa postajajo premajhne za vse uporabnike. Za optiko se potrebuje novo opremo. Takšnih vlaganj v zadnjih letih ni bilo, bil je le kratek in precej nespreten odgovor konkurenci.<br />
<br />
Stanje TS infrastrukture ni najboljše. Od izločitve GVO iz TS (njihovega poročila o omrežju ni v zaključnem poročilu TS - zato se je tudi izločil) se varčuje na vsakem koraku izgradnje kanalizacij in kablovja. Jaški se zaradi varčevanja delajo z betonom, ki prepušča vodo in se ob vsakem nalivu kabli namakajo v vodi. Kablovje je staro tudi več kot 60 let in na njih se najdejo naprave, ki še slabijo prenos (afera "<a href="http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/telekom-mora-ugoditi-podjetju-t-2/47086">varovalke</a>", ki jih je TS začeti odstranjevati leta 2006, šele po pritisku agencije).<br />
<br />
Kakšna je točno vloga TS pri doseganju razvojnih ciljev? Po zadnjem poročilu o razvoju trga elektronskih komunikacij ima TS le 35,4 % tržni delež operaterjev fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta.<br />
<br />
<br />
<h3>
Družbena odgovornost</h3>
<div>
<br /></div>
TS <b>ni</b> v nobenem pogledu družbeno odgovoren. Sredstva se trošijo za politično všečna sponzorstva, nekatera področja pa se zanemarjajo, saj ne prinašajo političnega vpliva. Ste se vprašali, koliko politikov hodi na športna tekmovanja v tujino brezplačno, na račun TS? Na koliko odločitev sodišč je vplivalo državno lastništvo? Dober argument za privatizacijo je <b>prekinitev tesnih povezav s politiko, regulatorji in sodišči</b>. Posebej je treba predstaviti <b>škodljive dobaviteljske pogodbe</b>. Vpletenost politike v TS so večje, kot si lahko navadni državljan sploh predstavlja. Iz podjetja se črpajo desetine milijonov evrov, ki se vračajo v politiko ali stekajo v žepe vplivnih posameznikov in lobistov. S privatizacijo bi se ti tokovi zmanjšali in bi se dobiček krepko povečal. To vse lahko preseka samo <b>tuji lastnik</b>.<br />
<br />
Opazil sem, da, ko se argumente smiselno in argumentirano zavrne, "strokovnjaki" takoj najdejo kakšne nove. In tako jih predstavili že kar nekaj. Poglejmo si še nekaj manj pogostih, ki pa pomagajo k iluziji "velikega števila strokovnih argumentov".<br />
<br />
<br />
<h3>
Zaposleni</h3>
<div>
<br /></div>
Vprašanja o ohranjanju delovnih mest so tudi sporna. TS je že sam nekaj časa nazaj zaradi optimizacije poslovanja <b><a href="http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/skupini-telekom-nekoliko-upadel-dobicek/351605">napovedal</a> znatno krčenje števila zaposlenih</b>. Absolutno število zaposlenih ne more biti kazalnik uspešnosti podjetja. TS ima po nekaterih ocenah vsaj 1000 preveč zaposlenih glede na rezultate primerljivih operaterjev. Morebitna nezakonita odpuščanja (kot se je dogajalo v nekaterih drugih telekomih) pa odpravlja sodstvo in jih preprečuje nadzor, nikakor pa ne lastniški delež.<br />
<br />
<br />
<h3>
Varnost podatkov</h3>
<div>
<br /></div>
Zaradi razkritij Snowdena vemo za vohunjenje državnih institucij. Je res smiselno, da bi se zavzemali za ohranitev infrastrukture v državni lasti zaradi zagotavljanja <b>varnosti </b>osebnih in državnih podatkov? Nadzor in prestrezanje komunikacij (zakonito ali nezakonito) <b>ureja zakonodaja,</b> <b>nikakor pa ne </b>lastništvo infrastrukture.<br />
<br />
<br />
<h3>
Varovanje kritične infrastrukture</h3>
<div>
<br /></div>
Tudi <b>varovanje kritične infrastrukture </b>države (v to je, po zakonodaji, vključen del infrastrukture TS - nikakor ne vsa!) ni odvisno od odstotka državnega lastništva. Kdorkoli bo lastnik, vsak bo moral spoštovati zakonodajo. Če je infrastruktura uradno razglašena za kritično, potem <b>ni nobene razlike med obveznostmi</b> domačega ali tujega lastnika.<br />
Naj omenim še zadnji primer. Izjemno <a href="http://www.rtvslo.si/slovenija/veber-ne-namerava-odstopiti-sds-in-nsi-ze-omenjata-interpelacijo/360899">neprimerno</a> je, da se politika neposredno vmešava v "analizo prodaje", še posebej, če to dela s pomočjo vojaških varnostno-obveščevalnih služb! Za to ni opravičila. V normalnih državah je za tako analizo dovolj skupina analitikov na ministrstvu.<br />
<br />
<br />
<h3>
Soline</h3>
<br />
Ali bodo tuji lastniki kar odnesli soline? Zakaj ima TS soline sploh v lasti?!<br />
<br />
<br />
<i>V <a href="http://mitja.blogspot.com/2015/03/kljuc-do-prihodnosti-33.html">zadnjem delu</a> zaključujem pregled "argumentov", ki jih nekateri uporabljajo proti prodaji državnega dela TS. Predstavil bom nekaj mojih pogledov na nadaljnji razvoj telekomunikacij v Sloveniji.</i><br />
<i><br /></i>
<i><br /></i>
<br />
<h3>
Dodatne povezave</h3>
</div>
<br />
<a href="http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/ne-obstaja-samo-en-model-privatizacije.html">Ne obstaja samo en model privatizacije</a> (Dušan Caf, Delo, 2014)<br />
<a href="https://vezjak.wordpress.com/2015/01/10/ideologija-in-ekonomika-razlogov-prodaje-telekoma/">Ideologija in ekonomika razlogov prodaje Telekoma</a> (Boris Vezjak, blog, 2015)<br />
<a href="http://www.finance.si/8815595/Aktualni-cenik-nacionalnega-interesa">Aktualni cenik nacionalnega interesa</a> (Blaž Vodopivec, Finance, 2015)<br />
<a href="http://damijan.org/2008/01/06/telekom-je-treba-prodati/">Telekom je treba prodati</a> (Jože P. Damijan, blog, 2008)<br />
<a href="http://damijan.org/2009/01/29/telekom-na-razprodaji/">Telekom na razprodaji</a> (Jože P. Damijan, blog, 2009)<br />
<a href="http://www.monitor.si/clanek/podrobno-telekom-slovenije-kronski-dragulj-ali-gnilo-jajce/122916/">Podrobno: Telekom Slovenije - kronski dragulj ali gnilo jajce?</a> (Matej Šmid, Monitor, november 2007)<br />
<a href="http://www.portalplus.si/600/kako-se-zlagati-v-vsakem-stavku">Kako se zlagati v vsakem stavku</a> (Marko Pavlišič, Portal plus, 2014)<br />
<a href="http://www.portalplus.si/661/avtogoli-luka-meseca">Avtogoli Luka Meseca</a> (Goran Novković, Portal plus, 2015)Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-90325374501992508422015-03-18T08:30:00.000+01:002016-12-28T12:48:38.025+01:00Ključ do prihodnosti 1/3<a href="http://mitja.blogspot.si/2015/03/kljuc-do-prihodnosti-23.html">Drugi del</a> | <a href="http://mitja.blogspot.si/2015/03/kljuc-do-prihodnosti-33.html">Tretji del</a><i><br /></i><br />
<b><br /></b>
<b>Nisem goreč podpornik privatizacije, a ji hkrati tudi ne nasprotujem</b>. Menim, da bo pomagala pri spremembi oblike upravljanja podjetij, ki je danes v Sloveniji popolnoma neprimerna. Skrajni čas je, da si priznamo, da je <a href="http://www.rtvslo.si/slovenija/studija-politika-v-podjetjih-nas-stane-tretjino-bdp-ja/360702">državno upravljanje s podjetji</a> privedlo do osebnega ali sistemskega prilaščanja sredstev. Zato slovenska državna podjetja niso in ne poslujejo učinkovito. Kako pa bo v prihodnosti, pa je odvisno tudi od privatizacije.<br />
<br />
Zelo se zanimam za <b>trg telekomunikacij</b> v Sloveniji. Država prodaja svoj <a href="http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/drzava-zacela-iskati-kupca-za-72-75-odstotka-telekoma-slovenije/333612">75,58 % delež</a> telekomunikacijskega operaterja Telekom Slovenije (TS). To se <a href="http://www.monitor.si/clanek/podrobno-telekom-slovenije-kronski-dragulj-ali-gnilo-jajce/122916/">napoveduje</a> že<b> 8 let, od leta 2007</b>. Zadnje mesece pa se je pojavilo veliko novih "argumentov" <i>proti </i>prodaji. Večina je nesporno prvenstveno politično-ideoloških. (<a href="https://vezjak.wordpress.com/2015/01/10/ideologija-in-ekonomika-razlogov-prodaje-telekoma/">Boris Vezjak, blog, 2015</a>). Nekaj pa jih podajajo tudi "strokovnjaki" vplivnih interesnih skupin.<br />
<br />
Poglejmo torej bolj podrobno nekaj teh "argumentov" proti prodaji in poskusimo ugotoviti, kako dobri so.<br />
<br />
<h3>
Lastniški deleži države v telekomih</h3>
<div>
<br /></div>
Večina držav <b>zmanjšuje </b>svoje lastniške deleže v telekomih. Velika Britanija je privatizirala svoj telekom kot prva v Evropi že leta 1984. Nato je sledila privatizacija <b>nemškega (<a href="http://www.telekom.com/company/at-a-glance/81660">31,7 %</a></b>: 14.3% neposredno, 17,4% preko banke KfW<b>)</b>, francoskega (27 %), italijanskega in španskega telekoma. Svoje telekome je kmalu za tem vsaj <b>delno privatizirala večina </b>članic EU. <b>Slovenija je ena zelo redkih (5 od 28) držav v EU, </b>ki je ohranila več kot polovični lastniški delež (72,38 %). Tudi norveška vlada je napovedala zmanjšanje iz 54 % na največ 34 %. Švicarska konfederacija je leta 2013 svoj delež v Swisscomu zmanjšala s 56,8 na 51,2 odstotka in ga bo zelo verjetno še zmanjševala.<br />
<br />
<h3>
Izločitev infrastrukture</h3>
<div>
<br /></div>
Pojavili so se predlogi, da telekomunikacijsko <b>infrastrukturo</b> <b>izločimo</b> (in ne prodamo), enako kot pri energetiki. Zelo drago je graditi vzporedno cestno ali železniško omrežje. Prav tako energetsko. Na drugi strani pa je bistveno ceneje graditi telekomunikacijsko infrastrukturo. Kable lahko polagamo ob vsaki infrastrukturi in to je zelo poceni. Drag je edino razvod do hiš.<br />
<br />
V energetskem omrežju trgovci ne potrebujejo nobene infrastrukture. Oni kupujejo in prodajajo — so pravi trgovci. Pri storitvah v telekomunikacijah pa je drugače. Ponudniki brez infrastrukture nimajo trga.<br />
<br />
Predlog, da bi komunikacijsko infrastrukturo TS izločili in tako "ohranili", <b>je težko izvedljiv in škodljiv</b> (<a href="http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/ne-obstaja-samo-en-model-privatizacije.html">Dušan Caf, Delo, 2014</a>). V Italiji delajo na ločitvi že 13 let, pa še vedno ni končana. Gre za <b>dolgotrajne</b>, zelo <b>drage</b> in <b>pravno izjemno zapletene postopke</b>.<br />
<br />
Država ne more preprosto ukazati, naj se infrastruktura loči. TS ni nekakšna javna institucija (zavod), ampak je pravno popolnoma navadno podjetje oz. delniška družba d. d. (podobno, kot je Telemach d. d.). Regulator (pri nas je to <a href="http://www.akos-rs.si/">AKOS</a>, ki je neodvisen organ, ki ureja in nadzira trg elektronskih komunikacij - tega ne dela država neposredno!) sicer lahko ukaže razdelitev podjetja od infrastrukture samo v primeru, če se dokazano dela <i>škoda</i>.<br />
<br />
Ločitev pa ima lahko tudi <b>zelo negativne posledice</b>. Na Novi Zelandiji je bila cena izgradnje omrežja pod državnim podjetjem celo <i>desetkrat višja </i>kot prej.<br />
<br />
Pojavi se tudi vprašanje, <i>koliko je sploh vreden</i> operater, ki nima v lasti nobene infrastrukture. Kdo bi takšnega sploh kupil? Mislim, da je v tem primeru bolj smiselno priti na trg s popolnoma novim operaterjem (primer Amis).<br />
<br />
Glede na dolgotrajne postopke morebitne ločitve, pa je vprašanje tudi, <i>kdaj </i>točno bi se potem to zgodilo? Čez 10 let? Več?<br />
<br />
<h3>
Kdo gradi infrastrukturo?</h3>
<div>
<br /></div>
V Sloveniji imamo na srečo <i>nekaj </i>podjetij, ki imajo v lasti telekomunikacijsko infrastrukturo. Ljudje sploh ne vedo, kdo je lastnik Telemacha, a se njegov <a href="http://www.akos-rs.si/files/Telekomunikacije/Porocila_in_raziskave/Cetrtletna_porocila/2014/cetrtletno-porocilo-Q4-2014.pdf">tržni delež</a> kar naprej krepi (z 19,7 % je na drugem mestu po tržnem deležu operaterjev fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta, TS je na prvem mestu s 35,1 %) - lastnik pa sploh ni slovenski, ampak je <a href="http://www.telemach.si/sl/o-podjetju/predstavitev-podjetja/kdo-smo">globalni naložbeni sklad</a>. Infrastruktura TS je torej le ena od <i>mnogih</i>. Če jo imamo za nekaj boljšega, posebnega, uničujemo prosti trg in zavračamo konkurenčnost!<br />
<br />
<b>Nadaljnji razvoj omrežja zagotavlja le konkurenčno okolje</b>. Telekomunikacijsko infrastrukturo v razvitem, dobro reguliranem in konkurenčnem okolju torej gradijo različne organizacije:<br />
<ul>
<li>operaterji (Telemach, Simobil, ...),</li>
<li>druga infrastrukturna podjetja (ELES, DARS, ...),</li>
<li>lokalne skupnosti (pri nas <a href="http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DEK/ostalo/predhodne_javne_obravnave/R.Cehajic_-_Prirocnik_za_lokalne_skupnosti__regionalne_razvojne_agencije__operaterje_in_ponudnike_storitev_pri_projektu.pdf">GOŠO</a> ni v lasti lokalnih skupnosti),</li>
<li>ponudniki storitev (<a href="https://fiber.google.com/support/">Google Fiber</a>).</li>
</ul>
Pri pridobivanju sredstev iz državnega proračuna je dajanje <i>prednosti </i>podjetju z večinskim lastniškim deležem države <i>nesprejemljivo in nezakonito</i>. Tudi, če se ne proda, <b>TS nikoli ne more imeti prednosti</b> pri doseganju razvojnih ciljev države. Večjo vlogo morajo prevzeti tudi lokalne skupnosti, ki so sedaj pogosto tarče plenilskih omrežij, povezanih s TS, ki tako celo zavira razvoj v teh okoljih. V pretekli finančni perspektivi so lokalne skupnosti namreč zamudile priložnost za izgradnjo optičnih omrežij ob prenovi komunalne infrastrukture. Ponekod so lokalne skupnosti celo odvračali od naložb v telekomunikacijsko infrastrukturo. TS je prepričeval lokalne skupnosti, da naj prepustijo gradnjo omrežja njemu, čeprav bi lahko ob prenovi kanalizacije za majhen denar sami polagali kable in upravljanje predali lokalni komunali. Izvajali so se tudi razpisi na katerih so zmagovala znana podjetja, npr. <a href="http://www.gvo.si/kaj_ponujamo/Odprta_sirokopasovna_omrezja/">GVO</a> (hčerinska družba TS) in <a href="http://www.iskrasistemi.si/povezane_vsebine_s_stebri/2013020112091530/s5/">Iskratel</a> (glavni dobavitelj opreme TS), TS pa sedaj kar sam sedaj <a href="http://www.telekom.si/operaterji/zakup-storitev-in-omrezja/omrezje-oso">narekuje pogoje</a> najema svoji konkurenci.<br />
<br />
<i>Nadaljevanje v <a href="http://mitja.blogspot.si/2015/03/kljuc-do-prihodnosti-23.html">drugem delu</a>.</i><br />
<br />
<h3>
Dodatne povezave</h3>
<div>
<br /></div>
Nekaj zanimivih povezav, ki jih je vredno pozorno in v celoti prebrati:<br />
<ul>
<li><a href="http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/ne-obstaja-samo-en-model-privatizacije.html">Ne obstaja samo en model privatizacije</a> (Dušan Caf, Delo, avgust 2014)</li>
<li><a href="https://vezjak.wordpress.com/2015/01/10/ideologija-in-ekonomika-razlogov-prodaje-telekoma/">Ideologija in ekonomika razlogov prodaje Telekoma</a> (Boris Vezjak, blog, 2015)</li>
<li><a href="http://www.finance.si/8815595/Aktualni-cenik-nacionalnega-interesa">Aktualni cenik nacionalnega interesa</a> (Blaž Vodopivec, Finance, 2015)</li>
<li><a href="http://damijan.org/2008/01/06/telekom-je-treba-prodati/">Telekom je treba prodati</a> (Jože P. Damijan, blog, 2008)</li>
<li><a href="http://damijan.org/2009/01/29/telekom-na-razprodaji/">Telekom na razprodaji</a> (Jože P. Damijan, blog, 2009)</li>
<li><a href="http://www.monitor.si/clanek/podrobno-telekom-slovenije-kronski-dragulj-ali-gnilo-jajce/122916/">Podrobno: Telekom Slovenije - kronski dragulj ali gnilo jajce?</a> (Matej Šmid, Monitor, november 2007)</li>
<li><a href="http://www.portalplus.si/600/kako-se-zlagati-v-vsakem-stavku">Kako se zlagati v vsakem stavku</a> (Marko Pavlišič, Portal plus, 2014)</li>
<li><a href="http://www.portalplus.si/661/avtogoli-luka-meseca">Avtogoli Luka Meseca</a> (Goran Novković, Portal plus, 2015)</li>
<li><a href="http://www.rtvslo.si/slovenija/studija-politika-v-podjetjih-nas-stane-tretjino-bdp-ja/360702">Študija: Politika v podjetjih nas stane tretjino BDP-ja</a> (RTVSLO, marec 2015)</li>
</ul>
Nekaj strokovne literature na temo privatizacije:<br />
<ul>
<li><a href="http://www.apec.org.au/docs/10_tp_pfi%204/privatising%20soes.pdf">http://www.apec.org.au/docs/10_tp_pfi%204/privatising%20soes.pdf</a></li>
<li><a href="http://www.crninet.com/2011/b7b.pdf">http://www.crninet.com/2011/b7b.pdf</a></li>
<li><a href="http://www.oecd.org/daf/ca/corporategovernanceofstate-ownedenterprises/48476423.pdf">http://www.oecd.org/daf/ca/corporategovernanceofstate-ownedenterprises/48476423.pdf</a></li>
<li><a href="http://www.voxeu.org/article/privatisation-infrastructure-one-size-does-not-fit-all">http://www.voxeu.org/article/privatisation-infrastructure-one-size-does-not-fit-all</a></li>
</ul>
Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-88826586855988014842014-12-16T15:15:00.000+01:002014-12-16T15:15:00.815+01:00JS BinŽe nekaj časa sem iskal spletni urejevalnik HTML, na katerem lahko dela več ljudi hkrati in se rezultat - spletna stran prikazuje zraven v živo.<br />
Po testiranju sem prišel do zaenkrat najboljše rešitve:<br />
<div style="text-align: center;">
<a href="http://jsbin.com/"><b>JS Bin</b></a></div>
<br />
<br />
<a class="jsbin-embed" href="http://jsbin.com/heqome/1/embed?html,output">JS Bin</a><script src="http://static.jsbin.com/js/embed.js"></script>Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-32273347204335316282014-12-01T19:01:00.000+01:002014-12-01T19:01:05.077+01:00Neonacisti zraven tudi pri malem nogometuČe mi je bil <a href="http://blog.mitjaiskric.si/2013/08/zanimiv-logotip.html">logotip prve nogometne lige</a> sumljiv, se pri malem nogometu sploh ne trudijo prikriti neonacističnih povezav.<br />
<a href="http://www.slomalinogomet.si/">Malonogometno Združenje Slovenije</a> v logotipu uporablja kar več neonacističnih simbolov.<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://www.slomalinogomet.si/images/stories/slike/mzs-zastavica-250x315-1.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://www.slomalinogomet.si/images/stories/slike/mzs-zastavica-250x315-1.png" height="200" width="158" /></a></div>
Žalostno je, da temu nihče ne nasprotuje.Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-53788090541205449092014-11-26T13:52:00.001+01:002014-11-26T13:55:00.043+01:00jQuery Cycle vtičnikČe potrebujete na majhnem prostoru na spletni strani predstaviti veliko informacij, lahko uporabite naslednje:<br />
<a href="http://jquery.malsup.com/cycle/">http://jquery.malsup.com/cycle/</a><br />
<br />
<div style="text-align: center;">
Rezultat:
<!-- include jQuery library -->
<script src="http://ajax.googleapis.com/ajax/libs/jquery/1.5/jquery.min.js" type="text/javascript"></script>
<!-- include Cycle plugin -->
<script src="http://malsup.github.com/jquery.cycle.all.js" type="text/javascript"></script>
<script type="text/javascript">// <![CDATA[
$(document).ready(function() {
$('.slideshow').cycle({
fx: 'fade' // choose your transition type, ex: fade, scrollUp, shuffle, etc...
});
});
// ]]></script>
</div>
<div class="slideshow">
<div style="text-align: center;">
<a href="http://eds.a.ebscohost.com/eds/viewarticle?data=dGJyMPPp44rp2%2fdV0%2bnjisfk5Ie46bRKsai0SLCk63nn5Kx94um%2bSa%2blr1CtqK5Jspa2UrGquEqzlr9lpOrweezp33vy3%2b2G59q7RbWpsUywrrJJr5zqeezdu4vqnOJ6u%2bTqfeDhpIzf3btZzJzfhrupsUuwqK4%2b5OXwhd%2fqu37z4uqM4%2b7y&hid=4103"><img src="http://rps2images.ebscohost.com/rpsweb/othumb?id=NL$333220$PDF&s=d" width="100" /></a><br />
<em>Spencer, Patricia Elizabeth; Marschark, Marc</em><br />
<a href="http://eds.a.ebscohost.com/eds/viewarticle?data=dGJyMPPp44rp2%2fdV0%2bnjisfk5Ie46bRKsai0SLCk63nn5Kx94um%2bSa%2blr1CtqK5Jspa2UrGquEqzlr9lpOrweezp33vy3%2b2G59q7RbWpsUywrrJJr5zqeezdu4vqnOJ6u%2bTqfeDhpIzf3btZzJzfhrupsUuwqK4%2b5OXwhd%2fqu37z4uqM4%2b7y&hid=4103" style="line-height: 1.4;"><strong>Evidence-based Practice in Educating Deaf and Hard-of-hearing Students</strong></a></div>
<div style="text-align: center;">
<a href="http://eds.b.ebscohost.com/eds/detail/detail?sid=88f47db8-969f-409d-9115-ecb7e4d514de%40sessionmgr110&vid=0&hid=120&bdata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1lZHMtbGl2ZQ%3d%3d#db=nlebk&AN=100076"><img src="http://rps2images.ebscohost.com/rpsweb/othumb?id=NL$100076$PDF&s=d" width="100" /></a><br />
<em>Kent, Raymond D.</em><br />
<a href="http://eds.b.ebscohost.com/eds/detail/detail?sid=88f47db8-969f-409d-9115-ecb7e4d514de%40sessionmgr110&vid=0&hid=120&bdata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1lZHMtbGl2ZQ%3d%3d#db=nlebk&AN=100076" style="line-height: 1.4;"><strong>The MIT Encyclopedia of Communication Disorders</strong></a></div>
<div style="text-align: center;">
<a href="http://eds.b.ebscohost.com/eds/detail/detail?sid=98f5b01c-804d-49d8-805d-6b70f5bd8c5e%40sessionmgr111&vid=0&hid=120&bdata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1lZHMtbGl2ZQ%3d%3d#db=nlebk&AN=553483"><img src="http://rps2images.ebscohost.com/rpsweb/othumb?id=NL$553483$PDF&s=d" style="display: block; margin-left: auto; margin-right: auto;" width="100" /></a>West, Donna.<br />
<div style="text-align: center;">
<em></em><a href="http://eds.b.ebscohost.com/eds/detail/detail?sid=98f5b01c-804d-49d8-805d-6b70f5bd8c5e%40sessionmgr111&vid=0&hid=120&bdata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1lZHMtbGl2ZQ%3d%3d#db=nlebk&AN=553483"><strong>Signs of Hope : Deafhearing Family Life</strong></a></div>
</div>
</div>
<br />
Všeč mi je!Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-32254345839957931582014-06-24T07:42:00.006+02:002014-06-27T08:54:18.006+02:00Piratska stranka Slovenije - kandidat za volitve v Državni zbor<div style="background-color: white; margin-bottom: 6px;">
<div style="color: #141823; font-family: Helvetica, Arial, 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 19.31999969482422px;">
Odločil sem se, da na volitvah v Državni zbor kandidiram kot član Piratske stranke Slovenije, ki zagovarja evolucijo politike, transparentnost, deljenje in zasebnost. Če je tudi tebi dovolj dosedanje politike, izberi drugačno prihodnost! Glasuj za <a href="http://piratskastranka.si/kandidati-dz-2014/">Pirate</a>! <a href="http://www.dvk-rs.si/files/files/seznam-list-in-kandidatov-4-ve.pdf">Kandidiram</a> v 4. volilni enoti, volilni okraj 2 (Ribnica) in 4 (Litija) pod številko <b>11</b>.</div>
</div>
<div style="background-color: white; color: #141823; font-family: Helvetica, Arial, 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 19.31999969482422px; margin-bottom: 6px; margin-top: 6px;">
<b>Kdo smo pirati?</b><br />
Pirati smo politično gibanje nastalo iz upora proti poskusom pretiranega nadzora in regulacije interneta. Namenoma smo si nadeli ime, ki stigmatizira kopiranje avtorskih del in se uporablja kot sredstvo v boju za kriminalizacijo kopiranja. S tem pirati želimo na provokativen način izzvati politično debato, razkriti interese in pokazati na nevzdržnost stališč založniškega lobija.</div>
<div style="background-color: white; color: #141823; font-family: Helvetica, Arial, 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 19.31999969482422px; margin-bottom: 6px; margin-top: 6px;">
<b>Za kaj se zavzemamo?</b><br />
Pirati se v prvi vrsti zavzemamo za ohranjanje temeljnih človeških pravic in svoboščin, ki so že obstajale pred pojavom interneta oz. digitalnih tehnologij. Med njimi je najbolj notorična pravica do kopiranja avtorskih del za osebno (nekomercialno) uporabo. Bolj splošno gre piratom za pravico do zasebnosti, nedotakljivost zasebnega prostora in zasebne komunikacije, ter za svobodo govora. Med pirati obstaja soglasje, da je na celotnem področju ti. intelektualne lastnine potrebna temeljita reforma.</div>
<div style="background-color: white; color: #141823; font-family: Helvetica, Arial, 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 19.31999969482422px; margin-bottom: 6px; margin-top: 6px;">
<b>Program </b>najdete tukaj: <a href="http://l.facebook.com/l.php?u=http%3A%2F%2Fpiratskastranka.si%2Fprogram%2F&h=YAQFndZHG&enc=AZNCyGbU3tcFJj1zyQJUxYtxdxLiGothznT3jfIzuaxWWQfN5aQvcbp0wzukhAarRdd-vrgmpIgjAK6veEsxYj1NXVn_3OhCQclvrfbNZcXk3q0ar0yOr1uZVkJdVNJpdJpLuNPr464pL0tCJYhZ0Xvq&s=1" rel="nofollow" style="color: #3b5998; cursor: pointer; text-decoration: none;" target="_blank">http://piratskastranka.si/program/</a><br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://1.bp.blogspot.com/-vISqfU-D7Ac/U60StcCzFQI/AAAAAAAABnk/IK0Eg3I2VfM/s1600/PIR_logotip_poln_barven.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://1.bp.blogspot.com/-vISqfU-D7Ac/U60StcCzFQI/AAAAAAAABnk/IK0Eg3I2VfM/s1600/PIR_logotip_poln_barven.png" height="126" width="320" /></a></div>
<br /></div>
<div style="background-color: white; color: #141823; font-family: Helvetica, Arial, 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 19.31999969482422px; margin-bottom: 6px; margin-top: 6px;">
Pirati nimamo radi opredeljevanja na klasični levo-desni politični osi. Čeprav nekatere piratske ideje in vrednote lahko zasledimo na svobodnjaški desnici, nekatere pa na socialni levici, nas ta os pri političnem razmišljanju preprosto ne zanima, saj menimo, da klasične politične ideologije izgubljajo kredibilnost in stik z realnostjo, da so preveč obremenjene z neko politično mitologijo, ki je namenjena zgolj boju za oblast.<br />
Pirati verjamemo, da ustvarjamo nov političen prostor in nov, kreativen in pragmatičen stil političnega delovanja, ki ne potrebuje zastarelega uvrščanja. Uvrščanje ni naša stvar.</div>
<div style="background-color: white; color: #141823; display: inline; font-family: Helvetica, Arial, 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 14px; line-height: 19.31999969482422px; margin-top: 6px;">
<b>Smo pirati proti avtorskim pravicam?</b><br />
Niti najmanj. Za pirate ni sporno, da je avtor tisti, ki naj ima monopol za komercialno izkoriščanje svojega dela. Avtorjeva pravica, da določi pogoje komercialnega izkoriščanja svojega dela ni sporna. Za pirate je sporno, če ta pravica posega v temeljne človekove pravice in svoboščine.<br />
Pirati trdimo, da je založniška industrija tista, ki z zastarelimi koncepti in poslovnimi modeli dela škodo avtorjem in da avtorji potrebujejo boljši, sodobnejši, digitalni dobi primernejši sistem tržnega izkoriščanja svojega dela.</div>
Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-39294885635188518092014-01-26T10:05:00.000+01:002014-01-26T10:05:00.030+01:00Urejanje Wikipedije<div style="background-color: white; font-family: sans-serif; font-size: 13px; line-height: 19.200000762939453px; padding: 1ex;">
<div style="line-height: 1.5em; margin-bottom: 0.5em; margin-top: 0.4em;">
Ste kdaj na vrhu strani na Wikipediji opazili zavihek <span style="background-color: #fbfbfb; border-left-color: rgb(170, 170, 170); border-left-style: solid; border-right-color: rgb(170, 170, 170); border-right-style: solid; border-top-color: rgb(170, 170, 170); border-top-style: solid; border-width: 1px 1px 0px; color: #002bb8; font-size: 12px; padding: 1px 9px;">uredi stran</span> ali <span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="background-color: #fbfbfb; border-left-color: rgb(170, 170, 170); border-left-style: solid; border-right-color: rgb(170, 170, 170); border-right-style: solid; border-top-color: rgb(170, 170, 170); border-top-style: solid; border-width: 1px 1px 0px; color: #002bb8; font-size: 12px; line-height: 1.5em; padding: 1px 9px;">edit</span><span style="line-height: 1.5em;"> </span><span style="line-height: 1.5em;">? V Wikipediji lahko strani urejate, kadar koli želite, prijavljeni ali ne.</span></div>
<h2 style="background-image: none; border-bottom-color: rgb(170, 170, 170); border-bottom-style: solid; border-bottom-width: 1px; font-size: 19px; font-weight: normal; margin: 0px 0px 0.6em; overflow: hidden; padding-bottom: 0.17em; padding-top: 0.5em;">
<span class="mw-headline" id="Kaj_je_Wikipedija.3F">Kaj je Wikipedija?</span></h2>
<div class="thumb tright" style="background-color: transparent; border: none; clear: right; float: right; margin: 0.5em 0px 0.8em 1.4em; width: auto;">
<div class="thumbinner" style="background-color: #f9f9f9; border: 1px solid rgb(204, 204, 204); font-size: 12px; min-width: 100px; overflow: hidden; padding: 3px !important; text-align: center; width: 302px;">
<a class="image" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Urejanje_uvod.png" style="background-image: none; clear: right; color: #0b0080; float: right; margin-bottom: 1em; margin-left: 1em; text-decoration: none;"><img alt="" class="thumbimage" height="190" src="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/5/59/Urejanje_uvod.png/300px-Urejanje_uvod.png" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/5/59/Urejanje_uvod.png/450px-Urejanje_uvod.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/5/59/Urejanje_uvod.png/600px-Urejanje_uvod.png 2x" style="background-color: white; border: 1px solid rgb(204, 204, 204); vertical-align: middle;" width="300" /></a><br />
<div class="thumbcaption" style="border: none; font-size: 11px; line-height: 1.4em; padding: 3px !important; text-align: left;">
<div class="magnify" style="background-image: none !important; background-position: initial initial !important; background-repeat: initial initial !important; border: none !important; float: right; margin-left: 3px;">
<a class="internal" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Urejanje_uvod.png" style="background-image: none !important; background-position: initial initial !important; background-repeat: initial initial !important; border: none !important; color: #0b0080; display: block; text-decoration: none;" title="Povečaj"><img alt="" height="11" src="https://bits.wikimedia.org/static-1.23wmf10/skins/common/images/magnify-clip.png" style="background-image: none !important; background-position: initial initial !important; background-repeat: initial initial !important; border: none !important; display: block; vertical-align: middle;" width="15" /></a></div>
Za spremembo strani kliknite <span style="background-color: #fbfbfb; border-left-color: rgb(170, 170, 170); border-left-style: solid; border-right-color: rgb(170, 170, 170); border-right-style: solid; border-top-color: rgb(170, 170, 170); border-top-style: solid; border-width: 1px 1px 0px; color: #002bb8; font-size: 10px; padding: 1px 9px;">uredi</span></div>
</div>
</div>
<div style="line-height: 1.5em; margin-bottom: 0.5em; margin-top: 0.4em;">
Wikipedija je <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Enciklopedija" style="background-image: none; background-position: initial initial; background-repeat: initial initial; color: #0b0080; text-decoration: none;" title="Enciklopedija">enciklopedija</a>, ki jo skupaj pišejo mnogi bralci. Neutrudno dodajajo članke in jih izboljšujejo. Vse spremembe se zabeležijo v <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Zgodovina_strani" style="background-image: none; background-position: initial initial; background-repeat: initial initial; color: #0b0080; text-decoration: none;" title="Wikipedija:Zgodovina strani">zgodovini strani</a> ter med <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" style="background-image: none; background-position: initial initial; background-repeat: initial initial; color: #0b0080; text-decoration: none;" title="Posebno:ZadnjeSpremembe">zadnjimi spremembami</a>. <u>Samopromocija, reklamni članki, nesmisli in vandalizmi se hitro odstranijo, njihovi avtorji pa onemogočijo.</u></div>
<h2 style="background-image: none; border-bottom-color: rgb(170, 170, 170); border-bottom-style: solid; border-bottom-width: 1px; font-size: 19px; font-weight: normal; margin: 0px 0px 0.6em; overflow: hidden; padding-bottom: 0.17em; padding-top: 0.5em;">
<span class="mw-headline" id="Kako_lahko_pomagam.3F">Kako lahko pomagam?</span></h2>
<div style="line-height: 1.5em; margin-bottom: 0.5em; margin-top: 0.4em;">
<b>Nikar se ne bojte urejati strani Wikipedije</b> - ureja jih lahko <b>vsakdo</b>, pri čemer uporabnike neprestano spodbujamo k pogumu ... a ne bodite nepremišljeni! Poiščite kaj, kar lahko izboljšate, bodisi vsebinsko (najraje s pomočjo kakšnega pisnega vira), jezikovno ali slogovno in to popravite. Vas skrbi, da boste Wikipedijo pokvarili? Nikar, saj je ostalim, mogoče malenkost bolj izkušenim uporabnikom na voljo kar nekaj orodij, s katerimi lahko popravijo vaše morebitne napake. Uredite torej kak članek in pomagajte Wikipediji doseči ugled najboljšega vira podatkov na <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Internet" style="background-image: none; background-position: initial initial; background-repeat: initial initial; color: #0b0080; text-decoration: none;" title="">Internetu</a>!</div>
<div style="line-height: 1.5em; margin-bottom: 0.5em; margin-top: 0.4em;">
Urejanje je zelo preprosto:</div>
<ol style="line-height: 1.5em; list-style-image: none; margin: 0.3em 0px 0.5em 3.2em; padding: 0px;">
<li style="margin-bottom: 0.1em;">Kliknite <b>Uredite stran</b> (glej sliko). V urejanju pa se lahko poskusite tudi v <i><b><a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Peskovnik" style="background-image: none; background-position: initial initial; background-repeat: initial initial; color: #0b0080; text-decoration: none;" title="Wikipedija:Peskovnik">Peskovniku</a></b></i> - to je stran, ki jo za vadnico lahko spreminja kdorkoli.</li>
<li style="margin-bottom: 0.1em;">Napišite besedilo.</li>
<li style="margin-bottom: 0.1em;">S klikom <b>Shrani stran</b> shranite svoje delo <div style="display: inline; font-size: 12px;">
... ali pa se o opravljenih spremembah prepričajte s pomočjo gumba »Prikaži predogled«.</div>
</li>
</ol>
</div>
<div style="background-color: #ffff99; border-top-color: rgb(255, 204, 0); border-top-style: solid; border-top-width: 1px; font-family: sans-serif; line-height: 19.200000762939453px; margin-top: 0.5em; padding: 0.3em 0px; text-align: center;">
<a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Uvod_2" style="background-image: none; color: #0b0080; text-decoration: none;" title=""><b>Preberite še kaj o urejanju</b> →</a></div>
<br />
Preberite tudi <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Vodnik_k_izbolj%C5%A1anju_%C4%8Dlankov">Wikipedija:Vodnik k izboljšanju člankov</a><br />
<br />
V razvoju je <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:VisualEditor">VisualEditor</a>, ki bo omogočal urejanje brez znanja wikitexta. Trenutno je na voljo le na angleških straneh, na slovenskih še ne. Tako morate še vedno poznati nekaj osnovnih ukazov v wikitextu (več na strani <a href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pomo%C4%8D:Urejanje_strani">Pomoč:Urejanje strani</a>):<br />
<span style="font-family: Courier New, Courier, monospace;">== Novo poglavje == </span><br />
<span style="font-family: Courier New, Courier, monospace;">=== Podpoglavje === </span><br />
Ista ciljna datoteka, različno ime (v slovenščini je to pogosto zaradi sklanjanja):<br />
<span style="font-family: Courier New, Courier, monospace;">
[[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|vprašanja in odgovori]] </span><br />
<br />
Moji članki na Wikipediji:<br />
<a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Zvezdne_steze">Zvezdne steze</a><br />
<a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Predloga:Zvezdnesteze">Predloga: Zvezdne steze</a><br />
<a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Jovan_Iskri%C4%87">Jovan Iskrić</a><br />
<a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Johann_Iskri%C4%87">Johann Iskrić</a> (angleščina)<br />
<br />
<a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Mitja_i">Moja predstavitev</a>. Lahko mi pustite sporočilo na <a href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mitja_i&action=edit&section=new">moji pogovorni strani</a>. Ne pozabite na koncu za podpis dodati: --~~~~<br />
<br />
Sam imam izredno dobre izkušnje pri urejanju Wikipedije. Kolegi prijazno takoj priskočijo na pomoč. Zelo me je navdušilo tudi administriranje, ki je zelo hitro in učinkovito. Na angleških straneh je objava novega članka možna šele po ročnem preverjanju administratorjev.Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-34341966182597291162013-12-18T18:19:00.000+01:002013-12-18T18:19:00.330+01:00Notni zapis v računalniški oblikiPo tem, ko sem spoznal osnove LaTeXa me je zanimalo, če obstaja podoben računalniški zapis tudi za notne zapise.<br />
<br />
<b><a href="http://www.lilypond.org/text-input.html">Lilypond</a> </b>je najbolj razširjen. Obstaja pa tudi <a href="http://abcnotation.com/">ABC</a>. Oba izhajata iz LaTeXa.<br />
<br />
Za spletni urejevalnik pa uporabljam <a href="http://lilybin.com/">Lilybin</a>. Omogoča barvno sintakso in shranjevanje integracijo z Dropbox.<br />
<br />
In tako iz tega:<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://2.bp.blogspot.com/-28xS_wj9zpI/UrGum1RcjAI/AAAAAAAABhA/XjVkMlZgSR0/s1600/lilypond.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="298" src="http://2.bp.blogspot.com/-28xS_wj9zpI/UrGum1RcjAI/AAAAAAAABhA/XjVkMlZgSR0/s1600/lilypond.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
nastane čudovit:<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-pDLWJVP4ajg/UrGuxWBmVEI/AAAAAAAABhI/yFebMbK7EZg/s1600/lilypond-pdf.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="220" src="http://3.bp.blogspot.com/-pDLWJVP4ajg/UrGuxWBmVEI/AAAAAAAABhI/yFebMbK7EZg/s1600/lilypond-pdf.jpg" width="400" /></a></div>
<br />Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-8881645860808034282013-12-13T20:15:00.001+01:002014-01-17T10:25:40.445+01:00Prvi koraki v LaTeXuStarejši gospod me je prosil, če morda vem, kako bi lahko on najhitreje pretipkal nek rokopis. Pokazal sem mu računalnik in Word in je začel tipkati. Pokazal sem mu, kje vklopi velike črke, kako gre v novo vrstico in brisanje. Preden bi ga naučil shranjevanja, sem mu raje predlagal, da mu sam pretipkam 3 strani.<br />
Začel sem pisati v Google docs, kjer sem uspešno vpisal tudi vse enačbe.<br />
<br />
Vendar sem si rekel, da je to odličen čas, da se naučim <b>LaTeX</b>.<br />
<h4>
Spletni urejevalnik LaTeX</h4>
<a href="http://www.writelatex.com/">http://www.writelatex.com</a><br />
<a href="http://www.sharelatex.com/">http://www.sharelatex.com</a><br />
<br />
Najprej sem hotel shraniti v Word in uporabiti <a href="http://docx2tex.codeplex.com/">http://docx2tex.codeplex.com/</a><br />
Pa rezultat ni bil ravno navdušujoč. Zato sem se odločil, da bom raje uredil tekstovno datoteko.<br />
<h4>
Oblikovanje strani in oblike</h4>
Ne najkrajši uvod v LATEX 2e<br />
<a href="http://www-lp.fmf.uni-lj.si/plestenjak/vaje/latex/lshort.pdf">http://www-lp.fmf.uni-lj.si/plestenjak/vaje/latex/lshort.pdf</a><br />
<br />
Tam sem prišel do ukazov:<br />
<br />
<span style="font-family: Courier New, Courier, monospace;">\documentclass{article}<br />\begin{document}<br />\author{Mitja Vovk Iskrić}</span><br />
<span style="font-family: Courier New, Courier, monospace;"><br /></span>
<br />
<h4>
Konfiguriranje slovenščine</h4>
<a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodiranje_%C5%A1umnikov#.C5.A0umniki_v_TeX-u">http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodiranje_%C5%A1umnikov#.C5.A0umniki_v_TeX-u</a><br />
<a href="http://jaka.cc/latex.htm">http://jaka.cc/latex.htm</a><br />
<a href="http://liste2.lugos.si/pipermail/lugos-slo/2007-March/006017.html">http://liste2.lugos.si/pipermail/lugos-slo/2007-March/006017.html</a><br />
<span style="font-family: Courier New, Courier, monospace;"><br />\usepackage[slovene]{babel}<br />\usepackage[utf8x]{inputenc}<br />\usepackage[T1]{fontenc}</span><br />
<span style="font-family: Courier New, Courier, monospace;"><br /></span>
<br />
<h4>
Podnaslovi</h4>
<a href="http://tex.stackexchange.com/questions/5948/subtitle-doesnt-work-in-article-document-class">http://tex.stackexchange.com/questions/5948/subtitle-doesnt-work-in-article-document-class</a><br />
<br />
<span style="font-family: Courier New, Courier, monospace;">\title{Negibne točke transformacij \\ \large{(Ob obletnici rojstva...)}}<br />\maketitle</span><br />
<div>
<span style="font-family: Courier New, Courier, monospace;"><br /></span>Pravi narekovaji: slovenska narekovaja sta „ na začetku in “ na koncu!<br />
<a href="http://lit.ijs.si/sp_ssp.html">http://lit.ijs.si/sp_ssp.html</a><br />
<br />
<h4>
Matematični simboli</h4>
<a href="http://en.wikibooks.org/wiki/LaTeX/Mathematics">http://en.wikibooks.org/wiki/LaTeX/Mathematics</a><br />
<a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Displaying_a_formula">http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Displaying_a_formula</a><br />
<br />
Enostavna WYSIWYG urejevalnika enačb:<br />
<a href="http://www.hostmath.com/">http://www.hostmath.com</a><br />
<a href="http://atomurl.net/math/">http://atomurl.net/math/</a><br />
<br />
In še odličen iskalnik izrazov in simbolov:<br />
<a href="http://detexify.kirelabs.org/classify.html">http://detexify.kirelabs.org/classify.html</a><br />
<br />
In tako sem prišel iz tega<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-duhHFyVFcck/UqtcSTlq4bI/AAAAAAAABgM/B6f4or7B0M8/s1600/pucelj.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://4.bp.blogspot.com/-duhHFyVFcck/UqtcSTlq4bI/AAAAAAAABgM/B6f4or7B0M8/s1600/pucelj.jpg" height="215" width="320" /></a></div>
<br />
do tega<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-s1bUrNChAeA/UqtcXY6KLvI/AAAAAAAABgU/AuUQ2qAhuRo/s1600/pucelj2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://3.bp.blogspot.com/-s1bUrNChAeA/UqtcXY6KLvI/AAAAAAAABgU/AuUQ2qAhuRo/s1600/pucelj2.jpg" height="193" width="320" /></a></div>
<br />
In končni rezultat je:<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-WUOe_gmnq9w/Uq7uc4QU9WI/AAAAAAAABgs/6Btu-eKeq38/s1600/pucelj.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://4.bp.blogspot.com/-WUOe_gmnq9w/Uq7uc4QU9WI/AAAAAAAABgs/6Btu-eKeq38/s1600/pucelj.JPG" height="198" width="320" /></a></div>
<br />
Všeč mi je!<br />
<br />
Za navadni HTML pa lahko uporabimo Mathjax javascript <a href="http://docs.mathjax.org/en/latest/start.html">http://docs.mathjax.org/en/latest/start.html</a><br />
<br />
Spodnja enačba je narejena z LaTeX ukazi. Kliknite nanjo. Izberite simbole z miško! Kliknite z desnim gumbom miške!<br />
<br /></div>
<script type="text/x-mathjax-config">
MathJax.Hub.Config({
tex2jax: {inlineMath: [['$','$'], ['\\(','\\)']]},
menuSettings: {
zoom: "Hover"
}
});
</script>
<script src="http://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS_HTML&locale=sl" type="text/javascript">
</script>
<br />
$x_2=\frac{1}{2d}((d+2)\pm\sqrt{5d^2+4})$Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-878357662900433822013-08-14T10:46:00.001+02:002013-08-14T10:50:54.907+02:00Zanimiv logotip<div style="text-align: left;">
Opazil sem nov logotip <a href="http://www.prvaliga.si/">prve slovenske nogometne lige</a> v uporabi od sezone 2012/13<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://4.bp.blogspot.com/-EX2XUp6kbOY/UgtDzuyphMI/AAAAAAAABa4/--jGYNSDWq0/s1600/prvaliga.PNG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://4.bp.blogspot.com/-EX2XUp6kbOY/UgtDzuyphMI/AAAAAAAABa4/--jGYNSDWq0/s1600/prvaliga.PNG" /></a></div>
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: left;">
Zdi se mi zelo podoben simbolu <a href="http://archive.adl.org/hate_symbols/Triskele.asp">Triskele</a>, ki je sestavljen iz treh sedmic. Številke so samo malce drugače razporejene.</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: left;">
Na <a href="http://www.youtube.com/watch?v=r_x7BTCkf7o">videu</a> o razvoju logotipa je razloženo, da gre za številko 1. Na <a href="http://www.prvaliga.si/novice/?id=2025">spletni strani NZS</a> razlagajo, da so črke L (oziroma tri enice). Mene pa n<span style="text-align: justify;">ajbolj spominjajo na sedmice.</span></div>
Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-53100720651213905882012-01-06T15:42:00.001+01:002012-01-09T09:49:13.775+01:00Nova ladja<div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="http://3.bp.blogspot.com/-1WdQiTF-jj8/TwqqAq-EM_I/AAAAAAAABM0/7qdtcpUu-WE/s1600/ladjica.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="240" src="http://3.bp.blogspot.com/-1WdQiTF-jj8/TwqqAq-EM_I/AAAAAAAABM0/7qdtcpUu-WE/s320/ladjica.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
</div>Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0Ljubljana, Ljubljana46.051426 14.505965tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-61142735404490567912011-12-21T14:23:00.001+01:002011-12-21T14:23:29.729+01:00Še ena lepa nova fasada<div><p>Lepo!</p>
<br/><img src='http://lh5.ggpht.com/-YX9jJmoPV7E/TvHdzdGy13I/AAAAAAAABMQ/KWjOK_GF8Yc/IMG_20111221_140508.png' /></div>Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-15564531614883588592011-10-04T21:14:00.001+02:002011-10-04T21:14:20.121+02:00Končno obnovljen splav<div><p>Tole so pa delali več kot leto dni</p>
<br/><img src='http://lh4.ggpht.com/-58Fz_xdjHA4/TotbCb7TI9I/AAAAAAAABJw/wKrAYYzenaQ/IMG_20110926_164355.png' /></div>Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-43957470438425896052011-04-01T14:10:00.000+02:002011-04-01T14:10:30.870+02:00Objava HTML datotek v BloggerjuRavnokar sem ugotovil najbolj učinkovit sistem objavljanja HTML datoteke z notranjimi sidrišči (internal anchors A NAME).<br />
<br />
Pošljite .html datoteko kot prilogo na naslov e-pošte, ki vam<br />
jo ponudi Blogger v nastavitvah<br />
Dashboard -> Settings -> zavihek Email & Mobile -> spodaj Posting Options<br />
Email Posting Address<br />
<br />
Lahko nastavite Publish emails immediately, da bo kar takoj ko pošljete email objavilo, saj urejevalnik v bloggerju interne povezave običajno uniči.Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-64804123288833844382010-07-26T11:09:00.001+02:002010-07-26T11:21:05.566+02:00E-Slovenija? E-davki fail!Tale zgodovinski ep sem se odločil napisati potem, ko sem z grozo ugotovil, da je biti podjetnik v tej deželi nenormalno težak podvig. <br />
<br />
Zgodba se je začela sicer že pred mnogo leti, ko se je pod ugodnimi pogoji registriral d.o.o. Podjetje sicer sploh ne posluje. Je bolj za "vsak slučaj". Pred parimi leti pa se je začela e-uprava. In s tem razburljiva zgodba o tem, kako v Sloveniji razumejo e-poslovanje in e-upravo.<br />
<br />
Najprej je <a href="http://www.ajpes.si/">AJPES</a> odločila, da se mora letna poročila oddajati samo elektronsko. Problem se je pojavil, ko sem se registriral na njihovi strani. Seveda nisem mogel uporabiti e-podpisa od SIGEN-CA, ki sem ga že imel, ampak sem se registriral kar z uporabniškim imenom. Sumljivo mi je postalo, ko sem lahko kar izpolnil obrazec. Ampak seveda potem se je zadeva zapletla. Ko sem hotel oddati poročilo, me je najprej opozorilo, da moram e-podpisati obrazec, kar pa deluje samo s pomočjo ActiveX vtičnika, kar pomeni Internet Explorer (sam uporabljam Firefox na Linuxu, kjer zadeva ne deluje). Ampak bolj bizarno postane pa to, da je Ajpes hotel, da se jim osebno dostavi podpisan obrazec s številko certifikata! Seveda, prvič sem napisal napačno številko (nočejo serijsko številko ampak - "številko kvalificiranega digitalnega potrdila, ki se razlikuje glede na overitelja in ima naslednjo obliko: - številka nosilca (angl. Subject) pri SIGOV-CA, SIGEN-CA (13 znakov, samo številke, na primer: 1234567891234)"<br />
Ko poteče potrdilo (velja 5 let), je treba seveda na novo osebno dostaviti ročno podpisan obrazec.<br />
<br />
Zadeva pa se je še bolj bizarno zapletla, ko se je DURS odločil, da dela samo še preko e-davkov. Za izpolnitev obrazca potrebujemo posebno aplikacijo <a href="http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/DD/Pelias/Setup.htm">Silvester Pelias</a>, ki deluje SAMO v Windows okolju:<br />
Opombe:<br />
Za delovanja aplikacije morate imeti nameščene naslednje komponente:<br />
- .NET Framework 2.0 – Namestil se bo avtomatsko. V primeru težav priporočamo predhodno namestitev.<br />
Opozorilo: Namestitev se izvaja s pomočjo Microsoftove tehnologije ClickOnce, ki deluje izključno v Internet Explorerju. V primeru, da nimate Internet Explorerja oziroma imate kakšne druge težave, lahko aplikacijo namestite tudi ročno. <br />
Gre za obupno nepregleden program, obrazec pa ima celo 2 prilogi z oznako 4!<br />
<br />
Ampak to je samo za izpolnitev obrazca. Za oddajo so potrebni <a href="http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/StartPage/StartPage.aspx">E-davki</a>, kamor pa se aplikacija ne zna neposredno povezati (niti ne vidi, ali je bil obrazec uspešno oddan). Problem je seveda v tem, da E-davki potrebujejo digitalno potrdilo za pravne osebe. Z digitalnim potrdilom fizične osebe se namreč ne da podpisati zahtevanih obrazcev, čeprav je oseba odgovorna za podjetje. <br />
<br />
Tukaj pa se spet zaplete. Za pridobitev digitalnega potrdila za pravne osebe, je ponovno potrebno natisniti in podpisati obrazec in ga odnesti na davčno upravo. Ampak TO NI DOVOLJ!<br />
Pooblaščena oseba za oddajo zahtevka na prijavni službi, t.j. davčnem uradu ob oddaji zahtevka prejme 2 izvoda Pogodbe o upravljanju s kvalificiranimi potrdili sigen-ca za poslovne subjekte. Oba izvoda podpiše najprej odgovorna oseba poslovnega subjekta in ju posreduje v podpis na Ministrstvo za javno upravo.<br />
<br />
Najbolj bizarno pa je, da ima država vse podatke o poslovanju (prihodke) že tako v e-obliki na Ajpesu in bi jih lahko enostavno, elektronsko PRENESLI! Ampak to je očitno že preveč. Še sreča, da podjetje ne posluje, potem bi se moral srečati še z programom <a href="http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/DD/Fineus/Setup.htm">Silvester Fineus</a>. To pa bo verjetno nova objava.<br />
<br />
Še en slab vic: How does an italian dog sounds? E bow-wow e'!Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-13404034021162767992009-10-26T22:59:00.001+01:002009-10-26T23:48:02.554+01:00Ljubljanski maraton<div class="separator" style="clear: both;">No pa sem opravil s še eno prelomnico. 21 km teka. Brez prestanka. Po zaslugi moje drage in njenega fitness studija <a href="http://www.newbody.si/">Newbody</a> sem bil prijavljen na 21 km in sem jih tako tudi moral preteči.<br />
</div><br />
Rad bi omenil trgovino Intersport, kjer sem s pomočjo prijazne prodajalke kupil odlične Mizuno tekaške čevlje ter tudi tekaške hlače (nuja) in tekaške nogavice (super).<br />
<br />
Moja prva organizirana tekaška prireditev je bila dobrodelni tek <a href="http://www.europadonna-zdruzenje.si/">Europa Donna</a>, kjer sem prvič v življenju pretekel 10km in to po zaslugi slabih merilcev razdalje. Po 6,6 km sva izvedela, da nisva pretekla 4 km kot sva mislila ampak da je še en dodaten krog potem skupaj kar 10 km. In sva seveda šla še en krog.<br />
<br />
Nato sva se prijavila še na <a href="http://www.zgnl.si/index.php?option=com_content&view=article&id=242:beigrajski-dobrodelni-tek&catid=35:splosno&Itemid=54">Bežigrajski dobrodelni tek</a> <a href="http://www.zgnl.si/">Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana</a> (<a href="http://picasaweb.google.si/matjazv1/DobrodelniTekZGNLLjBezigrad#slideshow/5393529246462054738">slikice</a>). Tam sva pretekla 12 km v treh krogih.<br />
<br />
Seveda sva vmes tekla skoraj vsak teden 6 ali 8 km zvečer po Dravljah. Zadnji trening je bila trasa Ljubljanskega maratona od ulice Jožeta Jame do bežigrajskega stadiona - 10 km.<br />
<br />
Nato je prišel dan. Zjutraj sva hotela iti z avtobusom v center, samo ko sva videla kakšne obvoze imajo (nič jasno) sva raje šla z avtom. V centru sem si nadel še številko, kar je bil precej zakompliciran postopek. Že spodaj pri kavarni pri parku Zvezda je bilo polno tekačev, ki so se ogrevali pol ure pred startom. Za vzdušje pri ogrevanju so poskrbeli Stroj Machine. Startni mesti A in B sta bili dobro označeni, ostale cone 3 in 4 pa ne. Ampak sva se postavila na konec. Že na bežigrajskem teku sva izvedela za najbolj koristen nasvet: "teči s svojim tempom - vedno prehitevaj sam, ne pa da te morajo drugi prehitevati."<br />
<br />
Ob startu smo vsi začeli teči, samo smo se kmalu ustavili zaradi gneče. Potem smo nekaj časa stali in šli počasi do starta. Na startu je stal ljubljanski župan Zoran Jankovič in tako kot na Europa Donna teku je dal roko vsem, ki so šli mimo. Po tivolski in tržaški sva tekla zadnja - za nama je bil samo rešilni motor. Precej čuden občutek. Rraven je pripeljal strašit Tof na kolesu (čeprav je bilo s kolesom po progi baje prepovedano). Na začetku Ceste na Brdo je neka ženska močno šepala, jokala in klela. In sem si mislil: "nikoli ne smeš iti tako daleč, da bi jokal zaradi teka." Na koncu sem ji ploskal, ko je prišepala do cilja.<br />
<br />
Nato je prišlo prvo negativno presenečenje - okrepčevalnica. Tla so bila dejansko pokrita z odvrženimi plastičnimi lončki. Bilo me je strah, da mi ne bo spodrsnilo, ker je bil asfalt popolnoma moker. Da ne govorimo o ekološki katastrofi. Sem sicer vedel, da bodo pospravili, ampak je bilo res preveč tega. Svoj lonček sem pospravil nazaj na mizo.<br />
<br />
Prišel je tudi neroden trenutek, ki sem ga opravil v gozdu. Zato sem moral dobrih 5 min s pospešenim tempom loviti svojo drago. Naslednjič moram na WC <i>pred</i> startom!<br />
<br />
Gor po Vodnikovi cesti je šlo brez problemov (znan teren). Počutil sem se v redu, predvsem sem bil navdušen, da me ni zbadalo (čeprav sem nekajkrat začutil).<br />
takrat sva tekla po najlepšem delu steze - po gozdu v sončnem jesenskem dopoldnevu. Do Dravelj je šlo super. Tudi potem po Cesti Ljubljanske brigade in Goriški ulici je bilo lepo. Sonce je sijalo in sem si rekel da moram imeti s seboj še sončna očala. Do takrat sva pretekla že 12 km kar je bila do takrat največja razdalja sploh in nisem bil še nič utrujen. Do konca pa je bilo še 9 km, kar pa sva že pretekla na najinih skoraj-vsakodnevnih treningih.<br />
<br />
Na poti za Bežigrad pa se je skoraj zgodila tragedija. Nek bebavi voznik je s svojo limuzino hotel peljati po trasi, ki je bila namenjena tekačem. Takoj ga je začel loviti varnostnik na motorju, zapeljal predenj in ga skušal ustaviti. Vendar je idiot na hitro obrnil in speljal okrog motorista naravnost proti gruči tekačev za katerimi sem tekel tudi sam. Nato je še pospešil in zavil na parkirišče ter nato čez parkirišče na cesto. Lahko bi bilo huje, saj so čez par trenutkov mimo švignili Kenijci in Moldavec. Takrat sem sklenil da bom dal natisniti majico "Preživel sem Ljubljanski maraton!", kar bi bilo res, tudi če ne bi prišel do cilja.<br />
<br />
Velikokrat sem slišal, da je največja kriza pri 15 km. Pa temu pri mojem primeru ni bilo tako. Res so me kolena začenjala boleti ampak ni bilo sile. Čokolade na okrepčevalnicah sem se prav najedel, je bila prav dobra.<br />
<br />
Po Dunajski cesti nazaj proti centru se je malo vleklo, je bil pa zanimiv občutek, da lahko tečem po dvojni črti sredi ceste. Čeprav sem se moral malo izogibati Kenijcem, ki so sprintali že drug krog na 42 km.<br />
<br />
Čez obvoznico sta bili še dve okrepčevalnici. Počasi me je začelo zmanjkovati. Vendar je bil največji problem zadnji vzpon pri podhodu pod železnico. Dol je že šlo, gor pa je bil najbolj strm del trase. Že pri Bavarskem dvoru so se začele velike table 21 km in sem že mislil, da bo cilj že nekje blizu. Pri Nami so nas ločili na posebno traso, ločeno od tistih, ki so šli na dva kroga. Množica je bila proti cilju vedno večja.<br />
<br />
Na zadnjem ovinku je moja boljša polovica močno pospešila v noro hiter sprint. Mi je kar sapo vzelo, samo sem vseeno pospešil, jo dohitel, prijel za roko in sva skupaj pritekla v cilj. Komaj sem se prebil do okrepčevalnice na cilju, kjer sem dobil kozarček tople goveje juhe. Bilo je super.<br />
<br />
Rad bi se zahvalil moji dragi, da me je spravila na takšno prireditev. Iskreno pa se zahvaljujem tudi vsem, ki ste vzpodbujali ob progi, veliko ste mi pomagali!<br />
<br />
Danes, naslednji dan, so me kolena že nehala boleti in počutim se čisto v redu. Torej, naslednji tek je marca 21 km po krasu. Še prej pa kak trening. Gre kdo z mano?<br />
<br />
In še celotna trasa:<br />
<a href="http://1.bp.blogspot.com/_mJY4Rz49LVo/SuXuJahgAFI/AAAAAAAAA2I/YWJZNhJaP9g/s1600-h/maraton-2009-1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="http://1.bp.blogspot.com/_mJY4Rz49LVo/SuXuJahgAFI/AAAAAAAAA2I/YWJZNhJaP9g/s640/maraton-2009-1.jpg" /></a>Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-27650333543291880712009-03-16T22:15:00.005+01:002009-03-16T22:44:34.691+01:00MarketingObrazložitev spremembe imena podjetja:<br /><br />Nova znamka razširja percepcije in zdaj vključuje širši razpon zabave, ki se bo lahko v bodoče širila tudi preko tradicionalnega.<br />Znamko se postavlja v ugodni položaj tudi za nadaljnjo rast, saj se ustvarja lastništvo nad imenom, ki se lahko razširja tudi preko novih medijev in nelinearnih digitalnih platform, novih mednarodnih poti, v nove poslovne modele.<br /><br />"Razmišljajte širše" je novo sporočilo in slogan, ki bo vabil tako potrošnike in oglaševalce v novo dobo neomejene domišljije, izrednih doživetij in več zabave.<br /><br />XY bolj jasno izkazuje priljubljenost največje zabavne industrije in kaže na nadaljni razvoj strategije za ustvarjanje bolj dostopnih vsebin s katerimi se širše občinstvo lažje poistoveti.<br /><br />XY bo še vedno poudarjal tradicionalne vsebine, hkrati pa bo odprl svojo znamko za širši razpon zabave.<br /><br />Hudo!<br /><br />Še v angleščini:<br /><br />... the new brand broadens perceptions and embraces a wider range of current and future imagination-based entertainment beyond just the traditional sci-fi genre, including fantasy, supernatural, paranormal, reality, mystery, action and adventure. It also positions the brand for future growth by creating an ownable trademark that can travel easily with consumers across new media and nonlinear digital platforms, new international channels and extend into new business ventures.<br /><br />"Imagine Greater" will become the new brand message and tagline, inviting both consumers and advertisers into a new era of unlimited imagination, exceptional experiences and greater entertainment.<br /><br />Syfy more clearly captures the mainstream appeal of the world's biggest entertainment category, and reflects the network's ongoing strategy to create programming that's more accessible and relatable to new audiences. Syfy will continue to celebrate the traditional roots of the genre, while opening the brand to accommodate a broader range of imagination-based entertainment.<br /><br />Sci-Fi je sedaj <a href="http://scifiwire.com/2009/03/sci-fi-channel-to-become.php">SyFy</a>.Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-8821338849673791672009-02-01T21:48:00.004+01:002009-02-01T22:28:28.480+01:00Kriza in bančne obrestiPred leti sem si odprl varčevalni račun pri SKB. <br />Pred parimi meseci pa sem opazil elektronsko banko <a href="http://www.diba.si">Diba</a>. Ima mnogo višje obresti, saj nima nobene poslovalnice "v živo", ampak samo na internetu. In ko se prijavim, obresti v novembru skočijo letne obresti iz 4,3% na 4,8%. Potem pa se začne govoriti o finančni krizi. In Diba začne <i>vsak mesec</i> nižati obrestne mere. 4,0%, potem 3,5%, sedaj bo 3. 2. samo še 3%.<br /><br />Koliko pa "navadne" banke sedaj nižajo obrestne mere?<br /><br />Pogledam, kakšne obresti imam pri SKB. Opazim <a href="http://www.skb.si/preb/preb-obr-vr.html">zanimiv izračun</a> Euribor 3M -1,4%. Hm, tale minus ne more biti nič dobrega. Euribor je "Euro Interbank Offered Rate" neka skupna obrestna mera evropskih bank, euribor 3M je trimesečna obrestna mera. Ta sedaj v krizi <b>strmo</b> pada. 30.1. je <a href="http://www.euribor-rates.eu/euribor-rate-3-months.asp">EURIBOR 3M</a> padel na 2,086%. Torej mi SKB na "varčevalnem" računu trenutno ponuja <b>0,686%</b> obresti!<br /><br />Najbolj zanimivo pa je, da tale Euribor še vedno pada. Ko bo padel pod 1,4% (kar se bo ob trenutnem trendu zgodilo v manj kot 1 mesecu) bom jaz PLAČEVAL banki za odprt varčevalni račun. Jutri ga grem zapret. Na "navadnem" osebnem računu pa je letna obrestna mera fiksna: 0,20% z veljavnostjo od 1. januarja 2009 do spremembe.<br /><br />Kaj pa nekatere druge banke?<br /><a href="http://www.nlb.si/nlb-varcevalni-racun">NLB</a>: 1,28%.<br /><a href="http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=1605">Abanka</a>: 2% - 2,7% "nominalne obrestne mere".<br /><a href="https://www.bankain.si">Banka IN</a> od 30.01.2009: 2,50%.<br /><br />Torej je Diba še vedno najbolj ugodna.Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-68427677801255925072008-11-28T10:33:00.002+01:002008-11-28T10:37:10.942+01:0050 MB podatkov v osnovni naročnini T-2 UMTSOd 1.12. bodo vsi uporabniki T-2 mobilnih komunikacij, ki imajo UMTS telefone, v osnovnem paketu (4 EUR mesečno), imeli brezplačno vključenih tudi 50 MB podatkovnega prenosa. Vsak nadaljnji KB pa bo 0.0002 €. Podatkovne komunikacije so na voljo le znotraj T-2 UMTS omrežja.<br /><br />Več na <a href="http://t-2.net/?AUID=94E66011B2EB1E020E4A">T-2</a>.<br /><br /><i>Gre za najbolj ugodno ponudbo za paket govorne telefonije in dodanega omejenega prenosa. Ne pozabiti, da je neomejen prenos pri T-2 le 10€!</i>Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-6893337.post-45812099485015620402008-11-18T12:17:00.005+01:002008-11-27T14:11:52.302+01:00Nokia 6120 classicPred časom sem zamenjal ponudnika mobilnih storitev. Sedaj sem na <a href="http://www.t-2.net/">T-2</a>. Uporabljam tudi nov telefon: Nokia 6120 classic. Moral sem se navaditi na Nokia menuje in na Symbian operacijski sistem. Toda telefon ima vse, kar si lahko želiš: HSDPA, 2M kamero z LED flešem in standarden USB mini vhod. Telefon je ravno prav majhen in ima precej dober zaslon. Ima režo za MiniSD kartice.<div><br /></div><div>I'm on <a href="http://www.t-2.net/">T-2</a> now. I also got a new phone Nokia 6120 classic.<div>I had to get acustomed to Nokia style menus and Symbian. But the phone has everything: HSDPA, 2 M camera with LED flash and USB mini standard plugin. The phone is small and has a decent screen. It has a MiniSD card reader.</div></div>Mitja V. Iskrićhttp://www.blogger.com/profile/02723085185819107376noreply@blogger.com3