19. mar. 2015

Ključ do prihodnosti 2/3

Prvi del | Tretji del

Prispevek bo objavljen v treh delih. Pišem o "argumentih" proti prodaji državnega dela TS (Telekom Slovenije), za katere se mi zdi, da so neprimerni, zavajajoči in napačni. 

V prvem sem pisal, da se deleži lastništva države v evropskih telekomih zmanjšujejo. Predlog, da bi infrastrukturo izločili, je težko izvedljiv in v bistvu škodljiv. V razvitih državah infrastrukture ne gradi izključno samo največji operater z večinskim lastniškim deležem države, ampak predvsem infrastrukturna podjetja, lokalne skupnosti in ponudniki storitev. TS zaradi varovanja konkurence tudi ne more in ne sme imeti prednosti pri pridobivanju sredstev iz proračuna ne glede na lastništvo.

V tem delu pišem o ovirah za razvoj komunikacijske infrastrukture, navidezni družbeni odgovornosti TS, zaposlenih, varnosti podatkov ter varovanju kritične infrastrukture. 



Kaj je glavna ovira za razvoj komunikacijske infrastrukture v Sloveniji?


Država že zdaj ne more/sme kar ukazati TS, kje in kako naj investirajo, saj gre za običajno zasebno podjetje. Posebne zaveze o zagotavljanju dostopa le določenim prebivalcem pa so v nasprotju z evropsko zakonodajo o državnih pomočeh. Prav tako država težko zahteva stroškovno učinkovitost naložb. Ne pozabimo na sporne, a politično všečne naložbe v nove dejavnosti (Planet TV).

Glavna ovira za razvoj infrastrukture v Sloveniji je večinsko državno lastništvo TS!

Gradnje in posodabljanja infrastrukture TS v zadnjih 10 letih sploh ni bilo. Moderna dostopovna omrežja (xDSL) namreč potrebujejo centrale bližje prebivalstvu, centrale pa postajajo premajhne za vse uporabnike. Za optiko se potrebuje novo opremo. Takšnih vlaganj v zadnjih letih ni bilo, bil je le kratek in precej nespreten odgovor konkurenci.

Stanje TS infrastrukture ni najboljše. Od izločitve GVO iz TS (njihovega poročila o omrežju ni v zaključnem poročilu TS - zato se je tudi izločil) se varčuje na vsakem koraku izgradnje kanalizacij in kablovja. Jaški se zaradi varčevanja delajo z betonom, ki prepušča vodo in se ob vsakem nalivu kabli namakajo v vodi. Kablovje je staro tudi več kot 60 let in na njih se najdejo naprave, ki še slabijo prenos (afera "varovalke", ki jih je TS začeti odstranjevati leta 2006, šele po pritisku agencije).

Kakšna je točno vloga TS pri doseganju razvojnih ciljev? Po zadnjem poročilu o razvoju trga elektronskih komunikacij ima TS le 35,4 % tržni delež operaterjev fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta.


Družbena odgovornost


TS ni v nobenem pogledu družbeno odgovoren. Sredstva se trošijo za politično všečna sponzorstva, nekatera področja pa se zanemarjajo, saj ne prinašajo političnega vpliva. Ste se vprašali, koliko politikov hodi na športna tekmovanja v tujino brezplačno, na račun TS? Na koliko odločitev sodišč je vplivalo državno lastništvo? Dober argument za privatizacijo je prekinitev tesnih povezav s politiko, regulatorji in sodišči. Posebej je treba predstaviti škodljive dobaviteljske pogodbe. Vpletenost politike v TS so večje, kot si lahko navadni državljan sploh predstavlja. Iz podjetja se črpajo desetine milijonov evrov, ki se vračajo v politiko ali stekajo v žepe vplivnih posameznikov in lobistov. S privatizacijo bi se ti tokovi zmanjšali in bi se dobiček krepko povečal. To vse lahko preseka samo tuji lastnik.

Opazil sem, da, ko se argumente smiselno in argumentirano zavrne, "strokovnjaki" takoj najdejo kakšne nove. In tako jih predstavili že kar nekaj. Poglejmo si še nekaj manj pogostih, ki pa pomagajo k iluziji "velikega števila strokovnih argumentov".


Zaposleni


Vprašanja o ohranjanju delovnih mest so tudi sporna. TS je že sam nekaj časa nazaj zaradi optimizacije poslovanja napovedal znatno krčenje števila zaposlenih. Absolutno število zaposlenih ne more biti kazalnik uspešnosti podjetja. TS ima po nekaterih ocenah vsaj 1000 preveč zaposlenih glede na rezultate primerljivih operaterjev. Morebitna nezakonita odpuščanja (kot se je dogajalo v nekaterih drugih telekomih) pa odpravlja sodstvo in jih preprečuje nadzor, nikakor pa ne lastniški delež.


Varnost podatkov


Zaradi razkritij Snowdena vemo za vohunjenje državnih institucij. Je res smiselno, da bi se zavzemali za ohranitev infrastrukture v državni lasti zaradi zagotavljanja varnosti osebnih in državnih podatkov? Nadzor in prestrezanje komunikacij (zakonito ali nezakonito) ureja zakonodaja, nikakor pa ne lastništvo infrastrukture.


Varovanje kritične infrastrukture


Tudi varovanje kritične infrastrukture države (v to je, po zakonodaji, vključen del infrastrukture TS - nikakor ne vsa!) ni odvisno od odstotka državnega lastništva. Kdorkoli bo lastnik, vsak bo moral spoštovati zakonodajo. Če je infrastruktura uradno razglašena za kritično, potem ni nobene razlike med obveznostmi domačega ali tujega lastnika.
Naj omenim še zadnji primer. Izjemno neprimerno je, da se politika neposredno vmešava v "analizo prodaje", še posebej, če to dela s pomočjo vojaških varnostno-obveščevalnih služb! Za to ni opravičila. V normalnih državah je za tako analizo dovolj skupina analitikov na ministrstvu.


Soline


Ali bodo tuji lastniki kar odnesli soline? Zakaj ima TS soline sploh v lasti?!


V zadnjem delu zaključujem pregled "argumentov", ki jih nekateri uporabljajo proti prodaji državnega dela TS. Predstavil bom nekaj mojih pogledov na nadaljnji razvoj telekomunikacij v Sloveniji.



Dodatne povezave


Ne obstaja samo en model privatizacije (Dušan Caf, Delo, 2014)
Ideologija in ekonomika razlogov prodaje Telekoma (Boris Vezjak, blog, 2015)
Aktualni cenik nacionalnega interesa (Blaž Vodopivec, Finance, 2015)
Telekom je treba prodati (Jože P. Damijan, blog, 2008)
Telekom na razprodaji (Jože P. Damijan, blog, 2009)
Podrobno: Telekom Slovenije - kronski dragulj ali gnilo jajce? (Matej Šmid, Monitor, november 2007)
Kako se zlagati v vsakem stavku (Marko Pavlišič, Portal plus, 2014)
Avtogoli Luka Meseca (Goran Novković, Portal plus, 2015)

Ni komentarjev:

Objava komentarja