jQuery Cycle vtičnik

Če potrebujete na majhnem prostoru na spletni strani predstaviti veliko informacij, lahko uporabite naslednje:
http://jquery.malsup.com/cycle/

Rezultat:

Spencer, Patricia Elizabeth; Marschark, Marc
Evidence-based Practice in Educating Deaf and Hard-of-hearing Students

Kent, Raymond D.
The MIT Encyclopedia of Communication Disorders

West, Donna.

Signs of Hope : Deafhearing Family Life

Všeč mi je!

Piratska stranka Slovenije - kandidat za volitve v Državni zbor

Odločil sem se, da na volitvah v Državni zbor kandidiram kot član Piratske stranke Slovenije, ki zagovarja evolucijo politike, transparentnost, deljenje in zasebnost. Če je tudi tebi dovolj dosedanje politike, izberi drugačno prihodnost! Glasuj za Pirate! Kandidiram v 4. volilni enoti, volilni okraj 2 (Ribnica) in 4 (Litija) pod številko 11.

Kdo smo pirati?
Pirati smo politično gibanje nastalo iz upora proti poskusom pretiranega nadzora in regulacije interneta. Namenoma smo si nadeli ime, ki stigmatizira kopiranje avtorskih del in se uporablja kot sredstvo v boju za kriminalizacijo kopiranja. S tem pirati želimo na provokativen način izzvati politično debato, razkriti interese in pokazati na nevzdržnost stališč založniškega lobija.

Za kaj se zavzemamo?
Pirati se v prvi vrsti zavzemamo za ohranjanje temeljnih človeških pravic in svoboščin, ki so že obstajale pred pojavom interneta oz. digitalnih tehnologij. Med njimi je najbolj notorična pravica do kopiranja avtorskih del za osebno (nekomercialno) uporabo. Bolj splošno gre piratom za pravico do zasebnosti, nedotakljivost zasebnega prostora in zasebne komunikacije, ter za svobodo govora. Med pirati obstaja soglasje, da je na celotnem področju ti. intelektualne lastnine potrebna temeljita reforma.

Program najdete tukaj: http://piratskastranka.si/program/

Pirati nimamo radi opredeljevanja na klasični levo-desni politični osi. Čeprav nekatere piratske ideje in vrednote lahko zasledimo na svobodnjaški desnici, nekatere pa na socialni levici, nas ta os pri političnem razmišljanju preprosto ne zanima, saj menimo, da klasične politične ideologije izgubljajo kredibilnost in stik z realnostjo, da so preveč obremenjene z neko politično mitologijo, ki je namenjena zgolj boju za oblast.
Pirati verjamemo, da ustvarjamo nov političen prostor in nov, kreativen in pragmatičen stil političnega delovanja, ki ne potrebuje zastarelega uvrščanja. Uvrščanje ni naša stvar.

Smo pirati proti avtorskim pravicam?
Niti najmanj. Za pirate ni sporno, da je avtor tisti, ki naj ima monopol za komercialno izkoriščanje svojega dela. Avtorjeva pravica, da določi pogoje komercialnega izkoriščanja svojega dela ni sporna. Za pirate je sporno, če ta pravica posega v temeljne človekove pravice in svoboščine.
Pirati trdimo, da je založniška industrija tista, ki z zastarelimi koncepti in poslovnimi modeli dela škodo avtorjem in da avtorji potrebujejo boljši, sodobnejši, digitalni dobi primernejši sistem tržnega izkoriščanja svojega dela.

Urejanje Wikipedije

Ste kdaj na vrhu strani na Wikipediji opazili zavihek uredi stran  ali  edit ? V Wikipediji lahko strani urejate, kadar koli želite, prijavljeni ali ne.

Kaj je Wikipedija?

Za spremembo strani kliknite uredi

Wikipedija je enciklopedija, ki jo skupaj pišejo mnogi bralci. Neutrudno dodajajo članke in jih izboljšujejo. Vse spremembe se zabeležijo v zgodovini strani ter med zadnjimi spremembami. Samopromocija, reklamni članki, nesmisli in vandalizmi se hitro odstranijo, njihovi avtorji pa onemogočijo.

Kako lahko pomagam?

Nikar se ne bojte urejati strani Wikipedije - ureja jih lahko vsakdo, pri čemer uporabnike neprestano spodbujamo k pogumu ... a ne bodite nepremišljeni! Poiščite kaj, kar lahko izboljšate, bodisi vsebinsko (najraje s pomočjo kakšnega pisnega vira), jezikovno ali slogovno in to popravite. Vas skrbi, da boste Wikipedijo pokvarili? Nikar, saj je ostalim, mogoče malenkost bolj izkušenim uporabnikom na voljo kar nekaj orodij, s katerimi lahko popravijo vaše morebitne napake. Uredite torej kak članek in pomagajte Wikipediji doseči ugled najboljšega vira podatkov na Internetu!

Urejanje je zelo preprosto:

1. Kliknite Uredite stran (glej sliko). V urejanju pa se lahko poskusite tudi v Peskovniku - to je stran, ki jo za vadnico lahko spreminja kdorkoli.
2. Napišite besedilo.
3. S klikom Shrani stran shranite svoje delo 
   ... ali pa se o opravljenih spremembah prepričajte s pomočjo gumba »Prikaži predogled«.

Preberite še kaj o urejanju →

Preberite tudi Wikipedija:Vodnik k izboljšanju člankov

V razvoju je VisualEditor, ki bo omogočal urejanje brez znanja wikitexta. Trenutno je na voljo le na angleških straneh, na slovenskih še ne. Tako morate še vedno poznati nekaj osnovnih ukazov v wikitextu (več na strani Pomoč:Urejanje strani):
== Novo poglavje == 
=== Podpoglavje === 
Ista ciljna datoteka, različno ime (v slovenščini je to pogosto zaradi sklanjanja):
[[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|vprašanja in odgovori]] 

Moji članki na Wikipediji:
Zvezdne steze
Predloga: Zvezdne steze
Jovan Iskrić
Johann Iskrić (angleščina)

Moja predstavitev. Lahko mi pustite sporočilo na moji pogovorni strani. Ne pozabite na koncu za podpis dodati: --~~~~

Sam imam izredno dobre izkušnje pri urejanju Wikipedije. Kolegi prijazno takoj priskočijo na pomoč. Zelo me je navdušilo tudi administriranje, ki je zelo hitro in učinkovito. Na angleških straneh je objava novega članka možna šele po ročnem preverjanju administratorjev.

Notni zapis v računalniški obliki

Po tem, ko sem spoznal osnove LaTeXa me je zanimalo, če obstaja podoben računalniški zapis tudi za notne zapise.

Lilypond je najbolj razširjen. Obstaja pa tudi ABC. Oba izhajata iz LaTeXa.

Za spletni urejevalnik pa uporabljam Lilybin. Omogoča barvno sintakso in shranjevanje integracijo z Dropbox.

In tako iz tega:

nastane čudovit:

Prvi koraki v LaTeXu

Starejši gospod me je prosil, če morda vem, kako bi lahko on najhitreje pretipkal nek rokopis. Pokazal sem mu računalnik in Word in je začel tipkati. Pokazal sem mu, kje vklopi velike črke, kako gre v novo vrstico in brisanje. Preden bi ga naučil shranjevanja, sem mu raje predlagal, da mu sam pretipkam 3 strani.
Začel sem pisati v Google docs, kjer sem uspešno vpisal tudi vse enačbe.

Vendar sem si rekel, da je to odličen čas, da se naučim LaTeX.

Spletni urejevalnik LaTeX

http://www.writelatex.com
http://www.sharelatex.com

Najprej sem hotel shraniti v Word in uporabiti http://docx2tex.codeplex.com/
Pa rezultat ni bil ravno navdušujoč. Zato sem se odločil, da bom raje uredil tekstovno datoteko.

Oblikovanje strani in oblike

Ne najkrajši uvod v LATEX 2e
http://www-lp.fmf.uni-lj.si/plestenjak/vaje/latex/lshort.pdf

Tam sem prišel do ukazov:

\documentclass{article}
\begin{document}
\author{Mitja Vovk Iskrić}

Konfiguriranje slovenščine

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kodiranje_%C5%A1umnikov#.C5.A0umniki_v_TeX-u
http://jaka.cc/latex.htm
http://liste2.lugos.si/pipermail/lugos-slo/2007-March/006017.html

\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[utf8x]{inputenc}
\usepackage[T1]{fontenc}

Podnaslovi

http://tex.stackexchange.com/questions/5948/subtitle-doesnt-work-in-article-document-class

\title{Negibne točke transformacij \\ \large{(Ob obletnici rojstva...)}}
\maketitle

Pravi narekovaji: slovenska narekovaja sta „ na začetku in “ na koncu!
http://lit.ijs.si/sp_ssp.html

Matematični simboli

http://en.wikibooks.org/wiki/LaTeX/Mathematics
http://en.wikipedia.org/wiki/Help:Displaying_a_formula

Enostavna WYSIWYG urejevalnika enačb:
http://www.hostmath.com
http://atomurl.net/math/

In še odličen iskalnik izrazov in simbolov:
http://detexify.kirelabs.org/classify.html

In tako sem prišel iz tega

do tega

In končni rezultat je:

Všeč mi je!

Za navadni HTML pa lahko uporabimo Mathjax javascript http://docs.mathjax.org/en/latest/start.html

Spodnja enačba je narejena z LaTeX ukazi. Kliknite nanjo. Izberite simbole z miško! Kliknite z desnim gumbom miške!

$x_2=\frac{1}{2d}((d+2)\pm\sqrt{5d^2+4})$

Zanimiv logotip

Opazil sem nov logotip prve slovenske nogometne lige v uporabi od sezone 2012/13

Zdi se mi zelo podoben simbolu Triskele, ki je sestavljen iz treh sedmic. Številke so samo malce drugače razporejene.

Na videu o razvoju logotipa je razloženo, da gre za številko 1. Na spletni strani NZS razlagajo, da so črke L (oziroma tri enice). Mene pa najbolj spominjajo na sedmice.

Nova ladja

Še ena lepa nova fasada

Lepo!

Končno obnovljen splav

Tole so pa delali več kot leto dni

Objava HTML datotek v Bloggerju

Ravnokar sem ugotovil najbolj učinkovit sistem objavljanja HTML datoteke z notranjimi sidrišči (internal anchors A NAME).

Pošljite .html datoteko kot prilogo na naslov e-pošte, ki vam
jo ponudi Blogger v nastavitvah
Dashboard -> Settings -> zavihek Email & Mobile -> spodaj Posting Options
Email Posting Address

Lahko nastavite Publish emails immediately, da bo kar takoj ko pošljete email objavilo, saj urejevalnik v bloggerju interne povezave običajno uniči.

E-Slovenija? E-davki fail!

Tale zgodovinski ep sem se odločil napisati potem, ko sem z grozo ugotovil, da je biti podjetnik v tej deželi nenormalno težak podvig.

Zgodba se je začela sicer že pred mnogo leti, ko se je pod ugodnimi pogoji registriral d.o.o. Podjetje sicer sploh ne posluje. Je bolj za "vsak slučaj". Pred parimi leti pa se je začela e-uprava. In s tem razburljiva zgodba o tem, kako v Sloveniji razumejo e-poslovanje in e-upravo.

Najprej je AJPES odločila, da se mora letna poročila oddajati samo elektronsko. Problem se je pojavil, ko sem se registriral na njihovi strani. Seveda nisem mogel uporabiti e-podpisa od SIGEN-CA, ki sem ga že imel, ampak sem se registriral kar z uporabniškim imenom. Sumljivo mi je postalo, ko sem lahko kar izpolnil obrazec. Ampak seveda potem se je zadeva zapletla. Ko sem hotel oddati poročilo, me je najprej opozorilo, da moram e-podpisati obrazec, kar pa deluje samo s pomočjo ActiveX vtičnika, kar pomeni Internet Explorer (sam uporabljam Firefox na Linuxu, kjer zadeva ne deluje). Ampak bolj bizarno postane pa to, da je Ajpes hotel, da se jim osebno dostavi podpisan obrazec s številko certifikata! Seveda, prvič sem napisal napačno številko (nočejo serijsko številko ampak - "številko kvalificiranega digitalnega potrdila, ki se razlikuje glede na overitelja in ima naslednjo obliko: - številka nosilca (angl. Subject) pri SIGOV-CA, SIGEN-CA (13 znakov, samo številke, na primer: 1234567891234)"
Ko poteče potrdilo (velja 5 let), je treba seveda na novo osebno dostaviti ročno podpisan obrazec.

Zadeva pa se je še bolj bizarno zapletla, ko se je DURS odločil, da dela samo še preko e-davkov. Za izpolnitev obrazca potrebujemo posebno aplikacijo Silvester Pelias, ki deluje SAMO v Windows okolju:
Opombe:
Za delovanja aplikacije morate imeti nameščene naslednje komponente:
- .NET Framework 2.0 – Namestil se bo avtomatsko. V primeru težav priporočamo predhodno namestitev.
Opozorilo: Namestitev se izvaja s pomočjo Microsoftove tehnologije ClickOnce, ki deluje izključno v Internet Explorerju. V primeru, da nimate Internet Explorerja oziroma imate kakšne druge težave, lahko aplikacijo namestite tudi ročno.
Gre za obupno nepregleden program, obrazec pa ima celo 2 prilogi z oznako 4!

Ampak to je samo za izpolnitev obrazca. Za oddajo so potrebni E-davki, kamor pa se aplikacija ne zna neposredno povezati (niti ne vidi, ali je bil obrazec uspešno oddan). Problem je seveda v tem, da E-davki potrebujejo digitalno potrdilo za pravne osebe. Z digitalnim potrdilom fizične osebe se namreč ne da podpisati zahtevanih obrazcev, čeprav je oseba odgovorna za podjetje.

Tukaj pa se spet zaplete. Za pridobitev digitalnega potrdila za pravne osebe, je ponovno potrebno natisniti in podpisati obrazec in ga odnesti na davčno upravo. Ampak TO NI DOVOLJ!
Pooblaščena oseba za oddajo zahtevka na prijavni službi, t.j. davčnem uradu ob oddaji zahtevka prejme 2 izvoda Pogodbe o upravljanju s kvalificiranimi potrdili sigen-ca za poslovne subjekte. Oba izvoda podpiše najprej odgovorna oseba poslovnega subjekta in ju posreduje v podpis na Ministrstvo za javno upravo.

Najbolj bizarno pa je, da ima država vse podatke o poslovanju (prihodke) že tako v e-obliki na Ajpesu in bi jih lahko enostavno, elektronsko PRENESLI! Ampak to je očitno že preveč. Še sreča, da podjetje ne posluje, potem bi se moral srečati še z programom Silvester Fineus. To pa bo verjetno nova objava.

Še en slab vic: How does an italian dog sounds? E bow-wow e'!

Ljubljanski maraton

No pa sem opravil s še eno prelomnico. 21 km teka. Brez prestanka. Po zaslugi moje drage in njenega fitness studija Newbody sem bil prijavljen na 21 km in sem jih tako tudi moral preteči.

Rad bi omenil trgovino Intersport, kjer sem s pomočjo prijazne prodajalke kupil odlične Mizuno tekaške čevlje ter tudi tekaške hlače (nuja) in tekaške nogavice (super).

Moja prva organizirana tekaška prireditev je bila dobrodelni tek Europa Donna, kjer sem prvič v življenju pretekel 10km in to po zaslugi slabih merilcev razdalje. Po 6,6 km sva izvedela, da nisva pretekla 4 km kot sva mislila ampak da je še en dodaten krog potem skupaj kar 10 km. In sva seveda šla še en krog.

Nato sva se prijavila še na Bežigrajski dobrodelni tek Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana (slikice). Tam sva pretekla 12 km v treh krogih.

Seveda sva vmes tekla skoraj vsak teden 6 ali 8 km zvečer po Dravljah. Zadnji trening je bila trasa Ljubljanskega maratona od ulice Jožeta Jame do bežigrajskega stadiona - 10 km.

Nato je prišel dan. Zjutraj sva hotela iti z avtobusom v center, samo ko sva videla kakšne obvoze imajo (nič jasno) sva raje šla z avtom. V centru sem si nadel še številko, kar je bil precej zakompliciran postopek. Že spodaj pri kavarni pri parku Zvezda je bilo polno tekačev, ki so se ogrevali pol ure pred startom. Za vzdušje pri ogrevanju so poskrbeli Stroj Machine. Startni mesti A in B sta bili dobro označeni, ostale cone 3 in 4 pa ne. Ampak sva se postavila na konec. Že na bežigrajskem teku sva izvedela za najbolj koristen nasvet: "teči s svojim tempom - vedno prehitevaj sam, ne pa da te morajo drugi prehitevati."

Ob startu smo vsi začeli teči, samo smo se kmalu ustavili zaradi gneče. Potem smo nekaj časa stali in šli počasi do starta. Na startu je stal ljubljanski župan Zoran Jankovič in tako kot na Europa Donna teku je dal roko vsem, ki so šli mimo. Po tivolski in tržaški sva tekla zadnja - za nama je bil samo rešilni motor. Precej čuden občutek. Rraven je pripeljal strašit Tof na kolesu (čeprav je bilo s kolesom po progi baje prepovedano). Na začetku Ceste na Brdo je neka ženska močno šepala, jokala in klela. In sem si mislil: "nikoli ne smeš iti tako daleč, da bi jokal zaradi teka." Na koncu sem ji ploskal, ko je prišepala do cilja.

Nato je prišlo prvo negativno presenečenje - okrepčevalnica. Tla so bila dejansko pokrita z odvrženimi plastičnimi lončki. Bilo me je strah, da mi ne bo spodrsnilo, ker je bil asfalt popolnoma moker. Da ne govorimo o ekološki katastrofi. Sem sicer vedel, da bodo pospravili, ampak je bilo res preveč tega. Svoj lonček sem pospravil nazaj na mizo.

Prišel je tudi neroden trenutek, ki sem ga opravil v gozdu. Zato sem moral dobrih 5 min s pospešenim tempom loviti svojo drago. Naslednjič moram na WC pred startom!

Gor po Vodnikovi cesti je šlo brez problemov (znan teren). Počutil sem se v redu, predvsem sem bil navdušen, da me ni zbadalo (čeprav sem nekajkrat začutil).
takrat sva tekla po najlepšem delu steze - po gozdu v sončnem jesenskem dopoldnevu. Do Dravelj je šlo super. Tudi potem po Cesti Ljubljanske brigade in Goriški ulici je bilo lepo. Sonce je sijalo in sem si rekel da moram imeti s seboj še sončna očala. Do takrat sva pretekla že 12 km kar je bila do takrat največja razdalja sploh in nisem bil še nič utrujen. Do konca pa je bilo še 9 km, kar pa sva že pretekla na najinih skoraj-vsakodnevnih treningih.

Na poti za Bežigrad pa se je skoraj zgodila tragedija. Nek bebavi voznik je s svojo limuzino hotel peljati po trasi, ki je bila namenjena tekačem. Takoj ga je začel loviti varnostnik na motorju, zapeljal predenj in ga skušal ustaviti. Vendar je idiot na hitro obrnil in speljal okrog motorista naravnost proti gruči tekačev za katerimi sem tekel tudi sam. Nato je še pospešil in zavil na parkirišče ter nato čez parkirišče na cesto. Lahko bi bilo huje, saj so čez par trenutkov mimo švignili Kenijci in Moldavec. Takrat sem sklenil da bom dal natisniti majico "Preživel sem Ljubljanski maraton!", kar bi bilo res, tudi če ne bi prišel do cilja.

Velikokrat sem slišal, da je največja kriza pri 15 km. Pa temu pri mojem primeru ni bilo tako. Res so me kolena začenjala boleti ampak ni bilo sile. Čokolade na okrepčevalnicah sem se prav najedel, je bila prav dobra.

Po Dunajski cesti nazaj proti centru se je malo vleklo, je bil pa zanimiv občutek, da lahko tečem po dvojni črti sredi ceste. Čeprav sem se moral malo izogibati Kenijcem, ki so sprintali že drug krog na 42 km.

Čez obvoznico sta bili še dve okrepčevalnici. Počasi me je začelo zmanjkovati. Vendar je bil največji problem zadnji vzpon pri podhodu pod železnico. Dol je že šlo, gor pa je bil najbolj strm del trase. Že pri Bavarskem dvoru so se začele velike table 21 km in sem že mislil, da bo cilj že nekje blizu. Pri Nami so nas ločili na posebno traso, ločeno od tistih, ki so šli na dva kroga. Množica je bila proti cilju vedno večja.

Na zadnjem ovinku je moja boljša polovica močno pospešila v noro hiter sprint. Mi je kar sapo vzelo, samo sem vseeno pospešil, jo dohitel, prijel za roko in sva skupaj pritekla v cilj. Komaj sem se prebil do okrepčevalnice na cilju, kjer sem dobil kozarček tople goveje juhe. Bilo je super.

Rad bi se zahvalil moji dragi, da me je spravila na takšno prireditev. Iskreno pa se zahvaljujem tudi vsem, ki ste vzpodbujali ob progi, veliko ste mi pomagali!

Danes, naslednji dan, so me kolena že nehala boleti in počutim se čisto v redu. Torej, naslednji tek je marca 21 km po krasu. Še prej pa kak trening. Gre kdo z mano?

In še celotna trasa:

Marketing

Obrazložitev spremembe imena podjetja:

Nova znamka razširja percepcije in zdaj vključuje širši razpon zabave, ki se bo lahko v bodoče širila tudi preko tradicionalnega.
Znamko se postavlja v ugodni položaj tudi za nadaljnjo rast, saj se ustvarja lastništvo nad imenom, ki se lahko razširja tudi preko novih medijev in nelinearnih digitalnih platform, novih mednarodnih poti, v nove poslovne modele.

"Razmišljajte širše" je novo sporočilo in slogan, ki bo vabil tako potrošnike in oglaševalce v novo dobo neomejene domišljije, izrednih doživetij in več zabave.

XY bolj jasno izkazuje priljubljenost največje zabavne industrije in kaže na nadaljni razvoj strategije za ustvarjanje bolj dostopnih vsebin s katerimi se širše občinstvo lažje poistoveti.

XY bo še vedno poudarjal tradicionalne vsebine, hkrati pa bo odprl svojo znamko za širši razpon zabave.

Hudo!

Še v angleščini:

... the new brand broadens perceptions and embraces a wider range of current and future imagination-based entertainment beyond just the traditional sci-fi genre, including fantasy, supernatural, paranormal, reality, mystery, action and adventure. It also positions the brand for future growth by creating an ownable trademark that can travel easily with consumers across new media and nonlinear digital platforms, new international channels and extend into new business ventures.

"Imagine Greater" will become the new brand message and tagline, inviting both consumers and advertisers into a new era of unlimited imagination, exceptional experiences and greater entertainment.

Syfy more clearly captures the mainstream appeal of the world's biggest entertainment category, and reflects the network's ongoing strategy to create programming that's more accessible and relatable to new audiences. Syfy will continue to celebrate the traditional roots of the genre, while opening the brand to accommodate a broader range of imagination-based entertainment.

Sci-Fi je sedaj SyFy.

Kriza in bančne obresti

Pred leti sem si odprl varčevalni račun pri SKB.
Pred parimi meseci pa sem opazil elektronsko banko Diba. Ima mnogo višje obresti, saj nima nobene poslovalnice "v živo", ampak samo na internetu. In ko se prijavim, obresti v novembru skočijo letne obresti iz 4,3% na 4,8%. Potem pa se začne govoriti o finančni krizi. In Diba začne vsak mesec nižati obrestne mere. 4,0%, potem 3,5%, sedaj bo 3. 2. samo še 3%.

Koliko pa "navadne" banke sedaj nižajo obrestne mere?

Pogledam, kakšne obresti imam pri SKB. Opazim zanimiv izračun Euribor 3M -1,4%. Hm, tale minus ne more biti nič dobrega. Euribor je "Euro Interbank Offered Rate" neka skupna obrestna mera evropskih bank, euribor 3M je trimesečna obrestna mera. Ta sedaj v krizi strmo pada. 30.1. je EURIBOR 3M padel na 2,086%. Torej mi SKB na "varčevalnem" računu trenutno ponuja 0,686% obresti!

Najbolj zanimivo pa je, da tale Euribor še vedno pada. Ko bo padel pod 1,4% (kar se bo ob trenutnem trendu zgodilo v manj kot 1 mesecu) bom jaz PLAČEVAL banki za odprt varčevalni račun. Jutri ga grem zapret. Na "navadnem" osebnem računu pa je letna obrestna mera fiksna: 0,20% z veljavnostjo od 1. januarja 2009 do spremembe.

Kaj pa nekatere druge banke?
NLB: 1,28%.
Abanka: 2% - 2,7% "nominalne obrestne mere".
Banka IN od 30.01.2009: 2,50%.

Torej je Diba še vedno najbolj ugodna.

50 MB podatkov v osnovni naročnini T-2 UMTS

Od 1.12. bodo vsi uporabniki T-2 mobilnih komunikacij, ki imajo UMTS telefone, v osnovnem paketu (4 EUR mesečno), imeli brezplačno vključenih tudi 50 MB podatkovnega prenosa. Vsak nadaljnji KB pa bo 0.0002 €. Podatkovne komunikacije so na voljo le znotraj T-2 UMTS omrežja.

Več na T-2.

Gre za najbolj ugodno ponudbo za paket govorne telefonije in dodanega omejenega prenosa. Ne pozabiti, da je neomejen prenos pri T-2 le 10€!

Nokia 6120 classic

Pred časom sem zamenjal ponudnika mobilnih storitev. Sedaj sem na T-2. Uporabljam tudi nov telefon: Nokia 6120 classic. Moral sem se navaditi na Nokia menuje in na Symbian operacijski sistem. Toda telefon ima vse, kar si lahko želiš: HSDPA, 2M kamero z LED flešem in standarden USB mini vhod. Telefon je ravno prav majhen in ima precej dober zaslon. Ima režo za MiniSD kartice.

I'm on T-2 now. I also got a new phone Nokia 6120 classic.

I had to get acustomed to Nokia style menus and Symbian. But the phone has everything: HSDPA, 2 M camera with LED flash and USB mini standard plugin. The phone is small and has a decent screen. It has a MiniSD card reader.

WWW in mail

Ponovno sem vzpostavil www strežnik s pomočjo programa Abyss.
Zaenkrat še ni vsebin na http://www.iskric.net

Mail strežnik pa je čisto druga zgodba. Sedaj se mučim z hMailServer.

Lahko že pošiljam pošto iz mitja@iskric.net. Zanimivo pa je, da je prejemat ne morem. Čudne so tele nastavitve strežnika.

UPDATE: kar naenkrat se je zbudil. Zdaj dela na mojem računalniku. Lokalno. Zdaj pa še odpret za druge.

Domena

Pozdravljeni,

Domena mitjaiskric.si je bila uspešni ragistrerana.

LP

Slovnica me sicer skrbi, a vendar prva domena je v moji lasti. By Zabec.net - Alba 2000 d.o.o.

domain: mitjaiskric.si
registrar: Zabec.net
registrar-url: http://www.zabec.net
nameserver: ns8.zoneedit.com
nameserver: ns13.zoneedit.com
tech-c: O232024
registrant: O232024
status: ok
created: 2008-11-10
expire: 2009-11-10
source: ARNES

Domain Name: ISKRIC.NET
Registrar: MONIKER ONLINE SERVICES, INC.
Whois Server: whois.moniker.com
Referral URL: http://www.moniker.com/whois.html
Name Server: NS1.DOMAINSERVICE.COM
Name Server: NS2.DOMAINSERVICE.COM
Name Server: NS3.DOMAINSERVICE.COM
Name Server: NS4.DOMAINSERVICE.COM
Status: clientDeleteProhibited
Status: clientTransferProhibited
Status: clientUpdateProhibited
Updated Date: 10-nov-2008
Creation Date: 10-nov-2008
Expiration Date: 10-nov-2009

Tudi druga domena je v moji lasti. Tale Moniker je res poceni!

Mislim pa, da ne bom imel .com imena. En Shen Xiao Ping jo ima!

Varovanje pravic živali

Danes sem izvedel za grozljivo zgodbo, zaradi katere sem se začel zanimati, kako bodo stranke (ker je že ravno predvolilni čas) poskrbeli za pravice živali.

Pri rejcu nemških ovčarjev iz področja Vipavske doline (kontaktne podatke bom verjetno objavil kasneje, ko jih potrdim) se je skotila psička, ki ji je bilo zaradi (iz neznanega razloga povzročene poškodbe) potrebno odstraniti rep.

Neka gospa se je dogovorila za nakup te psičke, vendar je, ko je ugotovila, da nima repa, zavrnila nakup.

Rejec se je odločil, da jo (ker je verjetno ni mogel dat kar uspavati) IZSTRADA do smrti! Za posledice je vedela tudi ta gospa, ki je zavrnila nakup.

Moji prijateljici so ponudili, da jo posvoji. Ko je prišla ponjo je bila popolnoma shujšana in polna bolh ter klopov.

Na srečo lahko poročam, da je psička že dobro okrevala in veselo raziskuje svet. Prinesla je mnogo veselja, tudi v moje življenje.

Kaj je narobe z ljudmi, da smatrajo živali kot objekte, ki jih lahko kupiš za svoje koristi oziroma jih kar zavržeš? Kako lahko nekdo zavrne žival zaradi lepotne napake? Kako se lahko rejci odločijo žival usmrtili na najbolj krut način in to celo govorijo naokrog?

Odločno se zavzemam za spremembe zakonodaje na tem področju, višje kazni za trpinčenje živali ter bolje delujoče inšpekcijske službe.

http://www.peta.org/feat/abc/video3.asp

T-2 mobilne komunikacije

Danes, v nedeljo 1.6., je na T-2 domači strani dostopen cenik storitev mobilne telefonije v omrežju T-2 UMTS.

Po novem se prijatelji kličemo zastonj:

• brez priključnine
  
• mesečna naročnina: 4 €
• brezplačni klici znotraj omrežja T-2 (stacionarno in mobilno)
  
• klici v Telekom Slovenije: 0,0125 €/min
  
• klici v omrežje Mobitel: 0,0931 €/min
  
• klici v omrežje Simobil: 0,1139 €/min
• sekundni obračunski interval
• cena SMS in MMS: 0,05 €
  
• neomejen dostop do podatkov: 10 €/mesec (s hitrostjo do 10 Mbps proti uporabniku in 2 Mbps od uporabnika)
  
• možen prenos obstoječe številke (naročniki lahko izbirate telefonsko številko iz nabora 064 11XXXX, ki ga upravlja T-2, ali pa ohranite svojo obstoječo telefonsko številko. Postopek je sila enostaven in za naročnike T-2 brezplačen)
  
• gostovanje pri 600 operaterjih v 180 državah

Trenutno T-2 UMTS omrežje pokriva 25% prebivalstva (Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, Kranj, Velenje, Šenčur, Novo Mesto). Pri T-2 iz dneva v dan gradimo in povečujemo svoje UMTS omrežje. Tam, kjer signala zaenkrat še ne moremo zagotoviti, vam omogočamo signal Mobitel GSM, do katerega lahko dostopa 98 odstotkov slovenskega prebivalstva. Cena uporabe signala je enotna tako v Mobitel kot v T-2 omrežju.

Za uporabo T-2 omrežja potrebujemo UMTS mobilni terminal. Kadar uporabljamo Mobitelovo GSM omrežje, potrebujemo le navaden GSM telefon.

Kaj sploh je UMTS?
UMTS je kratica za Universal Mobile Telecommunications System (univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem) in pomeni tretjo ter trenutno najsodobnejšo generacijo mobilne tehnologije (3G).

Kaj omogoča UMTS?
Z UMTS tehnologijo sta pregledovanje in prenos glasbenih in video vsebin občutno bolj kakovostna in hitrejša. Zaradi večje hitrosti prenosa podatkov lahko hitro dostopate do interneta in elektronske pošte ter uporabljate videotelefonijo.

Kakšne so hitrosti pri UMTS?
Hitrost UMTS je s signalom HSDPA do 10 Mbps proti uporabniku in s signalom HSUPA 2 Mbps od uporabnika. Hitrost je odvisna od okolja, kjer se nahajate, in posledično od moči signala ter terminalnih naprav.

Zakaj je T-2 UMTS dobra izbira?
T-2 gradi popolnoma lastno UMTS omrežje. To pomeni, da bomo lahko popolnoma neodvisno ponujali mobilne storitve tretje generacije in tako sami oblikovali in prilagajali cene, ki bodo prijazne do naših naročnikov.

Primerjava najbolj pogostih klicev pri največjih ponudnikih (vir: T-2 d.o.o.)
Primerjava večine ponudnikov telefonije