Komentiranje ni nekaj enostavnega.
Pogosto me kritizirajo da samo kritiziram ne glede na posledice in da dajem premalo predlogov za spremembe. To ni res. Dejstvo je, da je kritika v Sloveniji premalo prisotna - nihče se noče zameriti. Kolikokrat so vsi tiho, pa bi moral nekdo nekaj reči. Po mojem skromnem mnenju je komentiranje napredek - razširjanje informacij. Demokracija temelji na informiranosti. Kritika je po mojem mnenju zgolj informiranje o delu oz. ne-delu določenih ljudi. Ljudi, ki imajo položaj in dolžnosti.
Ljudje govorijo, da obstajata dve vrsti kritike - kritika kar tako in pa dobronamerna/konstruktivna kritika, ki naj bi vsebovala priporočila (predlog ali idejo) za rešitev oz. spremembe na bolje. Toda oboje je kritika. Oboje je komentar. Seveda obstajajo različni vzroki za uporabo različnih vrst komentarjev in tudi posledice so lahko različne. Vendar je bolje ljudi kritizirati kot sploh ne komentirati.
Kritika je namreč lahko tudi pozitivna. Sam tako način komentiranja res bolj poredko uporabljam. Rad se namreč prej prepričam ali je upravičena.
Kot pravi moj kolega, večina prebivalcev Slovenije očitno misli, da je kritik nekdo, ki išče probleme, ki jih pravzaprav sploh ni. Teh pa pri nas ne marajo. Ne vem, ali zato, ker je problemov pravzaprav preveč in se tega vsi celo zavedajo, ali zato, ker bi radi vsi izpadli boljši od soseda. Vsi pa se najraje prilizujejo in čimmanj delajo!
Od mene lahko pričakujete kritiko. Jeze nikoli. Jeza pa res nič ne pomaga. Da ne govorimo o užaljenosti. Kritiziram vsakega na vsakem koraku, ki zaradi svojega dela pokazaže mnogo premalo. Če pa dela največ in najbolje kar zmore, potem pa včasih koga tudi pohvalim. Res!
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiOčitno nisem edini s takšnimi .
OdgovoriIzbrišiHja. Nekaj je kritika, nekaj pa je konstruktivna kritika. Kritizirati zna vsak. In takšne kritike so povsem neuporabne, v Sloveniji pa jih je preveč. Konstruktivna kritika pa je kritika z dodano vrednostjo. In takšnih kritik je odločno premalo.
OdgovoriIzbriši